Imeti hišo na Obali so sanje mnogih. Sonce, morje in čudovita narava so nekaj neprecenljivega, vendar imajo nepremičnine same po sebi ceno – in to visoko.
Čeprav se je promet z nepremičninami v lanskem koronskem letu zmanjševal, so cene nepremičnin vseeno nenehno rasle. Zdi se, da temu višanju ni konca, saj se stanovanja, ne glede na previsoke cene, še vedno prodajajo preden so zgrajena. Nepremičnin je premalo, cene so iz leta v leto vse višje. Trenutno raste cena zemljiščem, kjer je mogoče zgraditi svojo lastno nepremičnino. Kako visoke so cene nepremičnin na Obali in kje so najvišje?
Glede na podatke Geodetske uprave Republike Slovenije so cene stanovanj na Obali leta 2021 poskočile od deset do dvanajst odstotkov. V prvem polletju 2021 je bila srednja cena rabljenega stanovanja na Obali dva tisoč sedemsto evrov na kvadratni meter.
Gospod Branko Lončar, vodja prodaje v nepremičninski organizaciji Obala nepremičnine, pravi, da imajo vsi obalni kraji svoja najdražja področja oziroma najelitnejše lokacije, kjer so nepremičnine načeloma najdražje. Mesto, ki še zmeraj izstopa po višini cen, je Portorož. Nepremičnine so dražje v mestnih središčih kot na obrobju, kar je po besedah gospoda Lončarja razumljivo, kajti infrastruktura je načeloma boljša. Obstajajo parametri, ki določajo ceno nepremičnin in infrastruktura je seveda med temi.
V Portorožu imamo odličen primer, kako lokacija določa ceno nepremičnine. Namreč, za štiristo štirideset tisoč evrov lahko kupimo sedeminšestdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje (Valeta), če pa se odločimo za lokacijo samo dva kilometra dlje, lahko za isto ceno kupimo skoraj dvakrat večje stanovanje velikosti sto petindvajset kvadratnih metrov (Kampolin). Pri tem je treba omeniti, da imata obe stanovanji zelo lep pogled na morje in sta lepo urejeni.
Pred kratkim je bila vsa Slovenija presenečena zaradi cene petinšestdeset tisoč evrov za garsonjero, veliko devetnajst in pol kvadratnih metrov v središču Ljubljane, ki, kot pravijo, »spominja na zaporniško celico«. Ta cena se zdi skoraj razumna, če jo primerjate s ceno garsonjer na Obali. V Ankaranu se namreč sicer malce večja garsonjera (sedemindvajset kvadratnih metrov) prodaja za sto devetindvajset tisoč evrov.
Očitno je da, lahko na spletu, ko iščete stanovanja v slovenski Istri, naletite tudi na nepremičnino, pri kateri se odnos cene in površine stanovanja zdita neresnična. V Piranu se, na primer, za štiristo tisoč evrov prodaja štiriinpetdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje, kar je približno sedem tisoč petsto evrov po kvadratnem metru. Za to ceno vsekakor dobite stanovanje, ki se nahaja tik ob morju.
Prav tako morda naletite na manj drago nepremičnino. Visoke cene nepremičnin ne pomenijo, da si ne morete privoščiti nikakršne nepremičnine. Na primer, trenutno je v prodaji vrstna hiša v Izoli (Malija), velikosti stodvajset kvadratnih metrov za tristo trideset tisoč evrov. Še ena »poceni« hiša v Izoli, velika sto štiriinšestdeset kvadratnih metrov, ki sicer ni obnovljena, se prodaja za ceno dvesto petinsedemdeset tisoč evrov. Ta cena je veliko nižja od povprečne cene rabljenih nepremičnin v slovenski Istri.
Tudi v središču mest se še vedno lahko najdejo hiše ali pravzaprav dele hišk iz devetnajstega stoletja za malce nižjo ceno, saj že dolgo niso obnovljeni. Te hiše lahko z nekaj dodatnega denarja prenovite po svojih željah. Takšne hiše ali stanovanja so večinoma v Piranu, kjer ima nekaj stanovanj nižjo ceno od povprečne.
Glede na to, da so nepremičnine večinoma zelo drage, se sprašujmo, kdo si jih sploh lahko privošči. Gospod Lončar pravi, da nepremičnine na Obali večinoma kupujejo prav Slovenci, malo je Rusov in nemško govorečih kupcev, večinoma iz Avstrije.
Kako pa je s študenti?
Na Univerzi na Primorksem se izobražuje okoli šest tisoč študentov. Študentskih domov pa ni dovolj. Študentski domovi Univerze na Primorskem razpolagajo s tristodvainosemdesetimi študentskimi posteljami. Študentom so sicer na voljo tudi postelje v dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih, kar pa ne zadošča, zato se večina študentov odloča za življenje v zasebnih stanovanjih.
Zasebna nastanitev je precej draga. Na spletni strani mojcimer.si je razvidno, da so na Obali sobe večinoma dvoposteljne in da je cena ene postelje med stopetdeset in dvesto evri brez stroškov, medtem ko so cene garsonjer okoli štiristo evrov. Na razpolago je tudi okoli šeststo subvencioniranih ležišč.
Zdi se, da so cene bolj turistične kot študentske, kar se kaže tudi v tem, da mora večina študentov zapustiti svoja stanovanja konec maja, ali če imajo srečo, konec junija, kar je vseeno sredi izpitnega roka. Ko gre za poznejši izpitni rok, ki se načeloma začne avgusta, večina študentov stanovanja na Obali nima, saj so stanovanja tako kot študentski domovi od konca junija do konca septembra rezervirani za turiste. Študentje, ki imajo izpitne obveznosti avgusta in septembra, morajo iskati nove postelje, in če jih sploh najdejo, plačajo od petdeset do sto evrov za noč, kar je za večino študentov drago. Prav tako je razlika med cenami v nizki in visoki sezoni izjemna, saj sobe ostajajo enake in življenje študentov ostaja enako, pravzaprav je edina resnična sprememba vreme, ki postane toplejše.
Sonja Kneževič
