Na izviru Rižane, kjer je bilo včasih znano gostišče Bobri, bo kmalu zasijal v novi podobi Hram dobrega počutja, ki bo posvečen Rižanskemu zboru.
Dogodku, ki je se je zapisal v zgodovino in je po mnenju nekaterih zgodovinarjev (Georg Waitz)”eden najzanimivejših aktov za zgodovino Karla Velikega”, po Ernestu Mayerju pa sploh najbolj pomembna listina italijanske ustave vse do 11. stoletja in eno najbolj prepričljivih poročil o frankovski upravi nasploh. Pravni zgodovinar Giovanni de Vergotini je Rižanski zbor označil kot najpomemnejši dokument za srednjeevropsko zgodovino Istre in Italije. Lujo Margetić ga imenuje enega najbolj bogatih virov za zgodovino zgodnjega srednjega veka, ne samo Istre, ampak tudi Bizanca in Frankov. Nenazadnje je v tem dokumentu prvič omenjena prisotnost Slovanov na ozemlju Istre. Listina je pomembna tudi zaradi vloge, ki jo je imela v času slovanskih romanskih nacionalnih nasprotij v 19. in 20. stoletju, ki je obema stranema služila kot uporabno orodje za utemeljevanje svoje resnice. S počastitvijo tega dogodka želimo Istranom povrniti nekdanjo slavo uporniškega ljudstva, ki se je zavedalo, da se je za svoje pravice potrebno boriti. Če so takrat uspeli proti tako močnemu imperiju (predhodnku evropske unije), lahko tudi danes s složnostjo opozarjamo in zahtevamo, da nas oblastniki slišijo in uslišijo.
RIŽANSKI ZBOR
V IMENU OČETA, SINA IN SVETEGA DUHA, AMEN.
Potem ko so nas po zapovedi prepobožnega in prevzvišnega gospoda Karla, velikega cesarja, in njegovega sina, kralja Pipina, kot njune služabnike napotili v Istro, in sicer duhovnika Izza, grofa Kadolaja in grofa Aija, zaradi zadev svetih božjih cerkva (in zaradi pravic) naših gospodov, pa tudi zaradi nasilja nad ljudstvom, ubogimi sirotami in vdovami, smo najpoprej prišli na koprsko ozemlje, v kraj, ki se imenuje Rižana. In tam so se nam pridružili častiti mož partiarh Fortunat ter škofje Teodor, Leon, Stavracij, Štefan in Lavrencij ter ostali prvaki in ljudstvo province Istre. Potem smo izbrali iz posameznih mest in kastelov glavarje, njih 172 po številu. Na našo zahtevo so prisegli pri štirih svetih božjih evangelijih in pri relikvijah svetnikov, da bodo po pravici povedali vse, kar vedno in kaj jih bomo spraševali: najprej o zadevah svetih božjih cerkva, potem o pravicah naših gospodov in tudi o nasilju nad ljudstvom, sirotami in vdovami, ter o pravnih običajih ljudstva te dežele. Resnico naj bi nam izpovedali brez strahu pred komerkoli. In prinesli so nam sezname za posamezna mesta in kastele, ki so jih bili naredili v času Konstantina in vojaškega mojstra Bazilija. Iz njih je bilo razvidno, da nimajo od cerkev niti podpore niti svojih običajev. Patriarh Fortunat je odgovoril naslednje: »Ne vem, ali hočete kaj reči zoper mene. Toda saj poznate vse običaje, ki vam jih je moja sveta cerkev dajala od starih časov pa do sedaj. Te (sc. običaje) ste mi podarili, zaradi česar sem vam kjerkoli sem mogel, pomagal in vam hočem pomagati tudi sedaj. In veste, da sem zaradi vas dal številne dajatve in odposlance za službo gospoda cesarja. Poslej pa naj se zgodi, kot vam je prav.« Vse ljudstvo je enodušno odgovorilo naslednje: »Poprej in sedaj in dolgo časa smo od vaše strani zares imeli veliko dobrega in upamo, da bomo še; razen ko pridejo odposlanci naših gospodov, naj vaši ljudje postopajo po starem običaju.« Potem je rekel patriarh Fortunat: »Prosim vas, sinovi, povejte nam resnico, katero običajno pravico je imela moja sveta metropolitska cerkev pri vas na istrskem ozemlju.« Nadaljevanje v naslednji izdaji.
HRAM DOBREGA POČUTJA – PLACITO DEL RISANO – BOBRI
Na izviru Rižane, kjer je bilo včasih znano gostišče Bobri, bo kmalu zasijal v novi podobi Hram dobrega počutja, ki bo posvečen Rižanskemu zboru. Dogodku, ki je se je zapisal v zgodovino in je po mnenju nekaterih zgodovinarjev (Georg Waitz)”eden najzanimivejših aktov za zgodovino Karla Velikega”, po Ernestu Mayerju pa sploh najjbolj pomembna listina italijanske ustave vse do 11. stoletja in eno najbolj prepričljivih poročil o frankovski upravi nasploh. Pravni zgodovinar Giovanni de Vergotini je Rižanski zbor označil kot najpomemnejši dokument za srednjeevropsko zgodovini Istre in Italije. Lujo Margetić ga imenuje enega najbolj bogatih virov za zgodovino zgodnjega srednjega veka, ne samo Istre, ampak tudi Bizanca in Frankov. Nenazadnje je v tem dokumentu prvič omenjena prisotnost Slovanov na ozemlju Istre. Listina je pomembna tudi zaradi vloge, ki jo je imela v času slovanskih romanskih nacionalnih nasprotij v 19. in 20. stoletju, ki je obema stranema služila kot uporabno orodje za utemeljevanje svoje resnice. S počastitvijo tega dogodka želimo Istranom povrniti nekdanjo slavo uporniškega ljudstva, ki se je zavedalo, da se je za svoje pravice potrebno boriti. Če so takrat uspeli proti tako močnemu imperijo (predhodnku evropske unije), lahko tudi danes s složnostjo opozarjamo in zahtevamo, da nas oblastniki slišijo in uslišijo.
