Vstopili smov zadnji mesec pred prvim volilnim spopadom. Seznami kandidatov so zaključeni, imena zvonijo, obljube dežujejo. Prihaja april, prihaja april. Ob tem je svet zamajan, pandemija potisnjena na stranski tir, vojna je ponovno na našem kontinentu. Vrednost človeškega življenja na eni najnižjih točk.
Po teoriji človeškega kapitala, ki jo je postavil Nobelov nagrajenec G. S. Becker, človeški kapital ustvarja bruto domači proizvod. Zdravje in izobraževanje, ki sta ključna pri ustvarjanju človeškega kapitala, sta zato najpomembnejša dejavnika gospodarske rasti. Vlaganje v izobraževanje in zdravje prinaša največjo blaginjo. Ob tem je potrebno spomniti, da bolezen in odsotnost zaradi bolezni povzročata premajhno izkoriščenost kapitala posameznika, kar vodi v izgubo produktivnosti, znižanje prihodka, predčasno upokojitev, delovno neaktivnost v delovni dobi ali brezposelnost. Vse te negativne posledice so močno odvisne od radodarnosti socialnega sistema. Žal pripravljenosti za prepotreben korak določitve dejanskih zdravstvenih potreb prebivalstva za pregledno osnovno košarico pravic v zadnjih sedmih letih ni bilo.
Nujna bi bila javna razgrnitev ocene tveganja zdravstvenega stanja na podlagi demografskih, epidemioloških, razvojnih, kulturnih in migracijskih procesov. V kolikor bo (dovolj) poguma za javno predstavitev že znanega, bo morala slediti nujno potrebna reorganizacija sistema zdravstvenega varstva z uvedbo procesov za višjo kakovost in varnost zdravstvenih obravnav ob optimalnih stroških. Prepričljivost predlogov bo odločilna pri naši podpori. Ob tem se moramo zavedati, da so mednarodne analize ob izteku 2020 izpostavile, da so uspešne in učinkovite države povišale zdravstvene izdatke na 10 % BDP. Skratka, vse se drago plača. Slovenija še vedno ni dosegla 9 %. Morda boste razmišljali, da razlika res ni velika. A gre za debelo odstotno točko, kar pa pomeni veliko več kot 300 milijonov evrov letno. Večina problemov zdravstvenega sistema bi bila obvladana. Pred enajstimi leti sem v politični dokument prepotrebne nadgradnje zdravstvenega sistema zagotovil, da bi njegova uresničitev pripeljala do magičnih 10 %, od katerih bi bilo 80 % javnih sredstev. Takrat družbenega konsenza ni bilo, očitno tudi kasneje ne. Ob sestavi nove koalicije želim Vizionarstva, Ambicioznosti, Strokovnosti, in predvsem zdrave pameti. Pa smo spet tam, na začetku …
Dorjan Marušič
