“Čas je, da Slovenija le dobi drugo raven lokalne samouprave,” so prepričani v državnem svetu. V procesu priprave zakonov so se udeležili 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili volji ljudi na terenu. Kot je včeraj pojasnil predlagatelj in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, je končni predlog kompromisna rešitev med stroko in voljo ljudi ter tako zrel za nadaljnjo proceduro v Državnem zboru.
“Predlogi zasledujejo zahtevi za več enakopravnosti med regijami, tako znotraj kot zunaj Slovenije,” je še povedal Kovšca. Predlagane spremembe bodo vplivale na kar 20 državnih podsistemov. Prepričan je, da bo politika premogla dovolj modrosti, da bo dala pokrajinam z ustavo dodeljeno vlogo v državnem ustroju. “Po dveh letih in pol smo prišli do rešitev, ki so lahko velik razvojni pospešek v prihodnje,” je bil odločen v svoji obrazložitvi Kovšca.
Vodja strokovne skupine, ki šteje 62 članov, dr. Boštjan Brezovnik je pojasnil okoliščine, v katerih je nastajal predlog. Najprej so bile narejene celovite analize, nato postavitev zamejitev teritorialnih členitev. “Dosežen je bil konsenz v stroki, ki se sicer nagiba k manjšemu številu pokrajin. A želeli smo spoštovati tudi regionalne identitete, tako je nastal predlog kar 15 pokrajin s posebnim statusom glavnega mesta,” je razložil Brezovnik ter dodal, da se ob tem ponuja optimalni model, ki zagotavlja, da lahko te pokrajine samostojno izvajajo vse naloge in prevzamejo pristojnosti.
Državni svetniki so odločali o zakonodajnem okviru ustanovitve pokrajin, sam prenos pristojnosti in nalog pa je predviden v daljšem časovnem roku, v obdobju sedmih let.
