Po skoraj šestih letih sta se Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo letos spomladi opredelili do pripomb na državni prostorski načrt za hitro cesto Koper-Dragonja. Pri tem niso upoštevali predloga istrskih občin za alternativno traso z gradnjo predora Baredi, ki sta jo pred leti javnosti predstavila strokovnjaka za promet Livijo Jakomin in Igor Zajec, naklonjena pa ji je tudi širša javnost. Kot so navedli, bi to preobremenilo predor Markovec in privedlo do zastojev.
V Civilni iniciativi zdaj zahtevajo opustitev predvidene trase in preusmeritev ceste izven strnjenih pozidav.
Kot so pojasnili, v razvitem svetu ne gradijo avtocest tik ob naseljih ali celo skozi njih. Zato pozivajo k zaščiti prebivalcev, njihovega zdravja, premoženja in okolja, zavzemajo pa se za ohranitev najkakovostnejše plodne zemlje, po kateri bi potekala predvidena trasa. Najbolj jih skrbi odsek načrtovane ceste, ki bi tekel tik ob naselju hišk v Šalari.
Civilna iniciativa si tudi prizadeva, da bi v postopku postala stranski udeleženec in bi tako vplivala na odločitve države. Stranski udeleženec v postopku priprave državnega prostorskega načrta pa je med drugimi bila Mestna občina Koper. Na njeno pobudo so denimo umaknili načrt bencinske črpalke v Bertokih. Občina je tudi predlagala vkop ceste skozi Šalaro, na ministrstvu pa so kot kompromisno rešitev določili nadkritje ceste. V civilni iniciativi vkopani cesti nasprotujejo, saj bi postavitev velikega hriba po njihovem mnenju negativno vplivala na tamkajšnji ekosistem.
Kljub temu da nimajo povsem enakih stališč, je koprski župan Civilni iniciativi obljubil, da jim bodo pošiljali vse informacije o poteku tega projekta. Na občini namreč menijo, da je projekt nujen in z njim zamujamo že kakšnih deset let, v Civilni iniciativi pa se sprašujejo, če bomo hitro cesto ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v Schengen tudi zares potrebovali.
