Medtem ko je pozornost slovenske javnosti te dni vse bolj uprta v priprave na predsedniške volitve in so glavni predsedniški kandidati že precej dobro znani, pa je veliko manj jasno, kaj se bo zgodilo na županskih volitvah. In to navkljub dejstvu, da je življenje v lokalni skupnosti veliko bolj odvisno od župana kot od predsednika države. Le dva meseca in 20 dni pred volitvami za večino ni jasno, kdo bodo kandidati, še manj pa, kdo bodo njihovi pomočniki in na kakšen način, s kakšnim programom in prijemi bi poskrbeli za boljše življenje v kraju.
V pripravah na lokalne volitve je čutiti negotovost in kadrovsko zadrego. Predvsem zato, ker ni videti, da bi bilo ravno na pretek izjemno sposobnih in obetavnih kadrov, takih ki bi lahko pomembno vplivali na razvoj kraja. Mehanizmi negativne selekcije so očitno v dobršni meri zreducirali nabor kadrov, ki bi lahko vzbujali zaupanje volivcev. Priprave na volitve so zato še bolj zapletene, organizatorji političnega življenja so pred še težjo nalogo, volivci pa se bodo še težje odločali. Dobra dva meseca pred volitvami se ekipe šele sestavljajo, zato bodo konkretne kandidature in politične povezave začeli objavljati zares šele v naslednjih dveh ali treh tednih, torej še ves september. Prvi krog županskih volitev je napovedan za 20. november.
Mnoge stranke in liste šele v teh dneh, ko pripravljamo članek, izvajajo raziskave javnega mnenja, na podlagi katerih bodo sprejeli odločitve. Šele v torek, 30. avgusta je župan Aleš Bržan uradno napovedal ponovno kandidaturo v mestni občini Koper. V naslednjih dneh bodo kandidature napovedali tudi drugi trije sedanji župani. Torej po zaključku redakcije našega časopisa, zato skoraj vse spodaj zapisane informacije temeljijo na podlagi dosegljivih neuradnih informacij in na podlagi položaja, ki je veljal do nedelje, 28. avgusta, zato se zavedamo spolzkega terena za pripravo članka v času, ko se določene stvari spreminjajo iz dneva v dan.
Hkrati pa priprave na kandidiranje kažejo kompleksnost in zapletenost novih političnih odnosov, ki krojijo življenje v lokalni skupnosti. V štirih letih so se politične razmere v tej državi bistveno spremenile, v Istri še posebej, saj je po eni strani prišlo jasno do izraza, kako je infrastrukturno šibka in ranljiva navkljub razvitemu turizmu in logistiki. Po drugi strani pa, kako pomembne so dobre povezave z odločevalci na državni ravni. Novi kandidati bodo krivdo za infrastrukturno zaostalost skušali pripisati sedanjim vladajočim v štirih istrskih občinah, kar seveda ni dovolj objektivno, saj gre za naloge in projekte, ki so na dnevnem redu že vsaj 20 let.
KOPER
V času pisanja lahko samo ugibamo, da je koprski župan Aleš Bržan v torek napovedal ponovno kandidaturo. Ni pa še jasno, ali je lahko napovedal tudi podporo Golobove stranke Gibanje Svoboda. V času pisanja nam stranka ni želela potrditi nobene povezave s kandidati, listami in strankami v slovenski Istri. Neuradno pa smo zvedeli toliko, da ima pri podpori v Kopru še največ možnosti prav Bržan. Na podporo Golobove stranke je v dobršni meri računal tudi glasbenik, dirigent Patrik Greblo, vendar je eno od njegovih bremen dejstvo, da je svetovalec generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha za področje glasbe in da je bil njegov kandidat tudi za direktorja TV Slovenije. Patrika Grebla so nagovorili in podprli predvsem trije ugledni Koprčani: direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, direktor ZRS Koper Rado Pišot in uspešen podjetnik in nekoč član stranke Oljka Valter Krmac. Gibanje Svoboda je preverjala tudi možnost, da bi v Kopru podprla podjetnico Mojco Kačinari iz koprske družbe Gea Management. Mojca Kačinari vseeno sestavlja svojo listo ali stranko.
Ena od anket je Gibanju Svoboda v Kopru pripisala daleč prvo mesto, Listi Aleša Bržana drugo in listi Koper je Naš Borisa Popoviča tretje mesto. Četrta bi bila SDS, šele peta pa SD in šesta Levica. Če analize držijo, kaže, da SD postopoma in konstantno izgublja svoj nekdanji položaj (podobno tudi v piranski občini) in da gre res vse bolj po poti Desusa, kot je nedavno ugotovilo Delo. Koprski odbor stranke SD še ni sprejel dokončne odločitve, Jadranka Šturm nam je potrdila, da je ena od dveh možnih kandidatov, o katerih se bo odločila stranka.
Trumpova retorika je v Kopru preživeta
Nekdanji dolgoletni župan Kopra Boris Popovič se nikakor ne želi sprijazniti s tem, da nima več tistega vpliva, kot ga je imel nekoč. To se je še posebej potrdilo na referendumu, ki ga je zahteval v Kopru, pa tudi na državnozborskih volitvah. Na vse načine, tudi z zanj značilno grobo retoriko, ki vnaša razdor in spore med ljudmi, si skuša povrniti svoj nekdanji položaj. Pojav Patrika Grebla kot drugega resnega kandidata pa mu dodatno jemlje možnost, da se uvrsti v drugi krog, zato je na družbenih omrežjih še posebno aktiven z vrednostnimi sodbami o drugače mislečih. Številni Koprčani pa nam govorijo, da je tovrsten (Trumpov) slog v Kopru preživet in da je sedanji župan Aleš Bržan vnesel povsem drugačno retoriko v javno razpravo. Hkrati pa se Bržan lahko postavi, da je v štirih letih navkljub drugačnim napovedim uresničil zavidljivo veliko opaznih izboljšav v kraju. Na prvem mestu je to velika nova plaža pri Žusterni, nova, sodobna avtobusna postaja, kar dve veliki parkirni hiši, prenavlja tržnico, gradi šolo v Škofijah …
Nova koprska stranka – Zaupanje
Aleš Bržan lahko računa na podporo še ene nove – stranke Zaupanje, ki jo v teh dneh ustavlja svetnik Peter Bolčič. Gre za stranko, ki jo je ustanovilo šest svetnikov nekdanje Popovičeve Koper je naš. Poleg Bolčiča v njej deluje še pet neodvisnih svetnikov (Igor Hrvatin, Vlasta Vežnaver, Tina Mojškrič, Kristina Radovčič Sarkič in Barbara Strmole), ki so po izstopu iz Koper je naš delovali kot neodvisni svetniki in podpirali Aleša Bržana. »Po volitvah leta 2018 smo razumeli, da so volivci želeli spremembe in da niso več podpirali načina vladanja Borisa Popoviča. Hoteli smo biti konstruktivni, saj nikakor nismo želeli, da se tudi v Kopru ponovi žalosten politični razkroj, ki se je zgodil v Piranu. S takšno konstruktivno politiko želimo še naprej pomagati razvoju Kopra. Naše delovanje ne želi biti vojna proti nikomur,« je dejal Peter Bolčič.
PIRAN
Piranska občina je največji osmoljenec prejšnjih lokalnih volitev, saj je ekipa stranke Gibanje za občino Piran obljubljala skrajne spremembe in strahovit napredek, obračun s »starimi silami«, torej z uveljavljenimi strankami, ki da so krive piranskega nazadovanja. Kritizirali so (in nekateri še zmeraj) na prvem mestu stranke SD, Levico, Desus in SMC. Toda kmalu po prevzemu oblasti in odločni prevladi v občinskem svetu je prišlo v stranki do razkola. Župan Đenio Zadković in nekaj njegovih somišljenikov je raje izstopilo iz stranke, kot bi drugim članom stranke delilo nezaslužene “nagrade”.
Razglašen politični orkester hitro razpada
Kasneje se je velik del stranke GZOP začel povezovati in sodelovati s (prej kritizirano) stranko SD. Podobno razpadajočo usodo v sebi nosi tudi stranka SD, iz katere so prevzemniki stranke ob začetku prejšnjega mandata z vodilnih mest umaknili vrsto najpomembnejših in uglednih članov stranke. V zadnjih štirih letih so iz svetniške skupine izstopili trije svetniki: najprej bivši župan Peter Bossman, potem svetnik Marko Juriševič in na koncu še Denis Fakin, torej kar trije od skupaj štirih svetnikov. Podobno razpada tudi stranka Naš kraj, s katero se je želel do županskega mesta priboriti nekdanji župan in dvakratni minister za zdravje Tomaž Gantar.
Precej neuglašen orkester občinskega sveta je bil ves čas v dobršni meri na bojni nogi z občinsko upravo, zaradi česar je učinek iztekajočega mandata daleč pod pričakovanji in napovedmi. Začuda pa je Zadkoviću uspelo narediti več, kot bi človek pričakoval glede na vse ovire in razmere.
Če ne bi prenovili zdravstvenega doma, bi zapravili milijone
Uspelo mu je prenoviti lucijski zdravstveni dom. Če bi poslušal nasprotujoče svetnike, bi bil ta zdravstveni dom zdaj po novih cenah za več milijonov evrov dražji. (Projekte so pripravili še v času župana Petra Bossmana). Sicer pa bodo pred koncem mandata prenovili še zdravstveni dom v Sečovljah in deloma tudi zdravstveni dom v Piranu. Asfaltirali so nekaj cest, denimo cesto v Fieso, sanirali so klif in piransko župnišče, krožišče pred osnovno šolo Piran, ulico pred piransko stolno cerkvijo, prenovili so ostrešje skladišča soli Grando in z 1,3 milijona dokapitalizirali in s tem ključno sanirali javno podjetje Okolje Piran ter pripeljali do začetka urejanja razmer v kanalu Jernej. Đenio Zadkovič nam je potrdil, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat pri stranki Zveza za Primorsko, kjer še sestavljajo listo kandidatov. To bodo uradno razglasili šele čez nekaj dni.
Mišič za kampanjo ne bo dal niti evra
V Piranu nekatere ankete kažejo boljšo uvrstitev direktorju JP Okolje Piran Gašparju Gašparju Mišiču. Še pred nekaj meseci je Mišič trdil, da ne bo kandidiral. Tedaj je glede kandidature izjavil: »Prej ne, kot ja!« Tokrat pa je dejal: »Prej ja, kot ne!« Več sogovornikov meni, da ima Mišič veliko možnosti, ker je zelo izkušen, ker je operativec in se je že dokazal z več projekti. Res pa je tudi, da zna Mišič dobro zastaviti besedo zase in je mojster samopromocije. »Če bom kandidiral, bom povsem brez promocije, brez enega plakata, nalepk, majčk, golažev, brez vsega tega predvolilnega onesnaževanja. Če me volivci brez tega ne poznajo in ne šteje nič, kar sem naredil za občino, jih tudi z dvomesečnim prepričevanjem, plakati in vso propagando nima smisla prepričevati. Potem pravzaprav občina ni vredna takega kandidata. Vsa ta predvolilna navlaka je v bistvu zavajanje volivcev, prazne obljube. Ni važno, kaj piše na plakatih, važno je, kaj volivci vedo o tvojem delu. Moja najpomembnejša naloga bo odprava urbanističnih anomalij in napak, razbitje sprege birokratov in politike. V dveh letih in pol sem saniral Okolje, urbanistično želim povezati Lucijo in vsaj s projekti poskrbeti za razvoj občine, zgraditi garažo namesto ceste, ki razdvaja Lucijo, zgraditi nova parkirišča v Portorožu in Piranu. Nimam nobenih osebnih interesov, bolj me moti, da bi moji vnuki čez leta očitali, da nismo nič naredili za kraj,« je dejal Mišič, ki je pred državnozborskimi volitvami kritično ocenjeval Golobovo stranko in dodal, da ne misli kandidirati za nobeno stranko, ampak kot neodvisni kandidat. »Z Robertom Fakinom se bom skušal povezati v skupino aktivnih občanov. Za kampanjo ne bom dal niti enega evra.« pravi Mišič, in dodaja, da mu je anketa pokazala pet odstotnih točk več možnosti kot Zadkoviću.
Zelo resno je v kandidaturo vstopil tudi Andrej Korenika, nekdanji občinski svetnik iz stranke SMC, ki je bil tudi član nadzornega odbora občine Piran, vendar je iz njega lani protestno izstopil, ko je dokončno izgubil zaupanje v župana, ker je predlagal in uspel z dokapitalizacijo Okolja Piran. Andreja Koreniko odločno podpirata vsaj dva vidna občinska podjetnika: Franc Kraševec in še vplivnejši Peter Polič. Ustanovili so neodvisno listo Za boljšo prihodnost. Korenika trdi, da želi predvsem odmik od politike, ki jo vodijo »ozadja« in »interesi posameznih skupin, ki jih ne zanima interes občanov« .
Manuela Rojec bi bila resna alternativa
Sedanji podžupan iz stranke Naš kraj Robert Fakin je pred dnevi odgovoril, da še ne ve, če bo kandidiral. Niti tega ne, pri kateri listi ali stranki. Povsem verjetno je, da bo sodeloval z Gašparjem Mišičem. Podobno nam je odgovorila druga podžupanja Manuela Rojc, ki bi jo lahko kandidirala Skupnost Italijanov, po neuradnih virih pa naj bi se o njeni možnosti kandidiranja pogovarjala tudi Golobova stranka Gibanje Svoboda. Rojčeva še ni odločena, čeprav jo mnogi vidijo kot zelo sposobno, operativno, povezovalno, predvsem pa kot alternativo.
Nasploh volivci z velikimi pričakovanji čakajo, kako bo Gibanju Svobodi uspelo vstopiti v občinske svete. Očitno pa je, da stranka vstopa v lokalne skupnosti z veliko previdnostjo pri preverjanju in izbiri kadrov. Teh očitno ni toliko, da bi lahko katera koli stranka veliko izbirala. Zaradi številnih težav in napadov na vse, ki vstopajo v javno življenje, se je v politiki (piranski še posebej) uveljavilo pravilo negativne selekcije. Gibanje Svoboda v Piranu preverja več imen, med njimi tudi jadralca Mitjo Margona, koprsko svetovalko župana Jano Tolja in nekaj drugih imen znanih politikov. Piranski odbor stranke SD je z objavo v svojem lokalnem glasilu Naša Istra nakazala, da bi bil njihov kandidat lahko znani slovenski podjetnik Dušan Olaj, ki pa ga piranska javnost ne pozna najbolje. Na naše vprašanje je odgovoril: »V tem trenutku ne morem niti potrditi niti zanikati vaših ugibanj. Poteka evidentiranje in izbor kandidatov za volitve. Ko bo izbor potrjen, boste obveščeni.«
Iz stranke GZOP pa nam je Gabrijel Franca odgovoril, da trenutno še niso določili kandidata za župana, da bodo novico sporočili v naslednjih tednih.
IZOLA
Izolska občina je vsaj po informacijah v javnosti še globoko v zimskem spanju. Edini, za katerega lahko z gotovostjo trdimo, da se bo podal v župansko kandidaturo, je sedanji župan Danilo Markočič. A še on tega noče uradno potrditi, vendar namere ne zanika. »Mojo odločitev bom razglasil drugi teden, ko se dobim s tistimi, ki bodo sodelovali z mano. Delamo resno na tem, da oblikujemo ekipo, vseh podrobnosti še nismo uredili,« je skrivnosten Markočič. Razumeti je, da se z drugimi strankami v občini in na državni ravni dogovarja o podpori. Nikakor ne pove, s katerimi. Prepričan je, da so v iztekajočem mandatu veliko naredili, da pa je ostalo precej nalog, ki jih želi pripeljati do konca. Trenutno gradijo vaški dom v Šaredu, tam urejajo tudi kanalizacijo, nad Izolo so zaprli deponijo, v naslednjih dneh nameravajo dokončati ribiško infrastrukturo v ribiškem delu izolskega pristanišča, še letos pa bi župan rad nadaljeval s prenovo obale na Sončnem nabrežju. Za kulturni dom v Izoli je objavljen arhitekturni natečaj, za prihodnji dve leti pa je zanj rezerviranih 7,1 milijona evrov. V bližini Hoferja bodo začeli graditi 31 stanovanj, v bližini univerzitetnega kampusa pa imajo 8000 kvadratnih metrov, kjer bo stanovanjski sklad gradil najemna stanovanja. Markočič Izoli v naslednjem mandatu obljublja dve garažni hiši: na Lonki ( da bodo umaknili avte z Velikega trga) in pri Ladjedelnici. Razmišlja o tem, da bi kamp Jadranko preselili nekoliko (nekaj sto metrov) stran od morja in namesto kampa uredili novo izolsko plažo. Stara obljuba pa je postavitev muzeja ribištva na območju Argoline.
Bo kandidiral tudi Vasilij Žbogar?
Več poznavalcev Izole trdi, da ima Markočič letos več podpore med volivci, kot jih je imel pred štirimi leti. To je toliko bolj verjetno, dokler nima v občini še nobenega resnega protikandidata. Stranka SD, ki je bila včasih v Izoli alfa in omega, se o kandidatih še ni dogovorila. Trenutno poteka raziskava javnega mnenja, o izidih se bodo pogovorili in odločili na občinskem odboru stranke šele 5. septembra. Stranka preverja poleg podpore Markočiču še direktorja ZD Izola Evgenija Komljanca in jadralca Vasilija Žbogarja z liste Ponosni na Izolo, svojo članico in svetnico Romino Kralj in svetnika Marka Treskavico. Evgenij Komljanec nam je dejal, da se pri njih še niso odločili, kdo bo kandidiral za župana. Drago Mislej Mef z Liste Izolani tudi še ne more povedati imen kandidatov, pravi, da imajo v igri dve imeni, o katerih se bodo še odločili.
ANKARAN
V Ankaranu ni nobenega dvoma, da bo Gregor Strmčnik še tretjič skušal postati župan najmlajše slovenske občine. Toda tokrat bo imel najverjetneje še vsaj dve zelo izkušeni protikandidatki. Prva je Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki nam informacije o tem, da bo kandidirala in s kom, še ni želela povsem potrditi, a tudi zanikala ni. Dejala je, da bo odločitev padla v naslednjih dneh. Menda je veliko odvisno od podpore, ki jo pričakuje. Druga kandidatka bi lahko bila odvetnica mag. Maja Prodan Jurič. Ona nam je odgovorila v nekaj besedah: »Nisem še sprejela te odločitve. Res pa me nagovarja veliko ljudi, saj v občini res ni bilo veliko narejenega.« Obe kandidatki, ki imata precej izkušenj, pričakujeta podporo nekaterih strank, katerih, nista povedali. Imeni obeh nakazujeta, da bi dolgoletni župan, ki ima največ zaslug za ustanovitev občne, letos jeseni lahko prvič dobil v občinskem svetu resnejšo opozicijo.
