Največ dela so imeli policisti v poletnih mesecih (junij, julij in avgust), ko so zaradi nedovoljenega prehajanja državne meje obravnavali kar 3.154 oseb, kar je v primerjavi z letom poprej približno enkrat več.
Za mednarodno zaščito je od 1. 1. do 31. 8. 2022 zaprosilo 3.438 oseb, hrvaškim varnostnim organom pa je bilo vrnjenih 1.221 migrantov. Ostali so bili nameščeni v Center za tujce oz. izpuščeni po postopku, so nam še povedali na PU Koper.
Skrb vzbujajoče je tudi število obravnavanih kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države – letos se je število povzpelo na 89, obravnavali so 81 osumljenih, pripor pa je bil odrejen 55 osebam.
Dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem pojasnjuje, da so “daleč najpomembnejši razlog za močno povečano število migrantov (beguncev) v situacijah v državah njihovega izvora. V Afganistanu so vse od avgusta 2021, ko so talibani prevzeli oblast, na udaru ženske, pripadniki bolj izobraženih in liberalnih (predvsem urbanih) slojev, pripadniki religijskih manjšin (šiitski Hazari) in pripadniki nepaštunskih etničnih skupin (predvsem Hazari in Tadžiki). Velik del žensk je pod talibani izgubil zaposlitev, poleg tega pa deklice ne smejo hoditi v srednje šole (z nekaterimi neformalnimi izjemami). Tudi večina novinarjev in drugih liberalnejših delavcev je izgubila svojo zaposlitev.”
K temu lahko dodamo še izjemno slabo ekonomsko situacijo. “Vsaj polovica ljudi živi v akutni revščini (ljudje v stiski celo prodajajo svoje hčere ali pa organe svojih otrok…). Edina dobra novica je, da je zelo upadlo splošno nasilje,” še pojasnjuje dr. Šterbenc.
Tudi v Pakistanu se ljudje soočajo s težkimi življenjskimi razmerami, pomanjkanjem demokracije, sistemom vladavine bogatih zemljeposestnikov in strukturno slabim ekonomskim položajem države. Dodatno so Pakistance prizadele še suša in poplave ter višje cene osnovnih življenjskih dobrin.
V Indiji vladavina hindujskih nacionalistov “posredno spodbuja grozljivo nasilje pripadnikov (višjih) kast proti dalitom (230 milijonov), ki ne spadajo v nobeno kasto ter so marginalizirani in zaničevani. Govorimo o skupinskih posilstvih, fizičnem iznakaženju in umorih …” Poglablja se tudi socialna neenakost, dodatno je državo prizadela epidemija Covida.
Ekonomski položaj se poslabšuje tudi v Turčiji, kjer oblast stopnjuje pritisk na turške Kurde.
