V Slovenskem pravopisu (Jože Toporišič) je mogoče najti besedo Obala, ob kateri stoji pojasnilo, da gre za zemljepisno ime (tudi Slovensko primorje). Mogoče je najti tudi ime Istra, ob katerem piše, da je to slovensko-hrvaški polotok. V lokalni javnosti pa je vse več razprav, da ime Obala niti Slovensko primorje ne ustrezata za to območje, zato je v medijih in strokovni literaturi največkrat mogoče zaslediti za ta prostor ime slovenska Istra ali Slovenska Istra. Poimenovanju Slovenska Istra najbolj nasprotujejo pripadniki italijanske manjšine, pa tudi velik del avtohtonih prebivalcev Istre, predvsem iz zalednih istrskih vasi. Zavzemajo se za enostavno eno samo besedo: Istra. Razhajajo se tudi mnenja ostalega prebivalstva, zato so župani hoteli narediti red in že leta 2020 naročili elaborat Inštitutu za jezikoslovne študije pri ZRS Koper.
Študija je ugotovila, da je bilo do leta 1954 to območje predvsem v Istri. Stara Avstrija je tudi Istro dolgo časa imenovala Primorje (ali Kustenland). Po letu 1954 so tem krajem govorili Koprsko primorje, Slovenska Istra, Koprščina, Šavrinija, Obala … Predlog Inštituta za jezikoslovje ponuja dve rešitvi: samo Istra ali pa Slovenska Istra. Slednje tedaj, ko hočemo ta del slovenskega ozemlja eksplicitno ločiti od hrvaškega dela Istre. Geografi iz ZRS so pojasnili, da želijo z imenom Slovenska Istra sporočiti le, da gre za tisti del polotoka Istre, ki je v državi Sloveniji. Če bi pisali slovenska z malo začetnico, bi s tem poudarili narodnostni značaj prostora, kar pa ne ustreza dejstvom, saj je Istra narodnostno (tako je bilo tudi v zgodovini) zelo mešano območje.
Pripadniki italijanske manjšin oporekajo tudi rabi Slovenska Istra, ker ne vidijo bistvene razlike od pisanja z malo začetnico, pa tudi ne vidijo nobene potrebe, da bi država tako označevala določeno regijo. Pripomba se zdi utemeljena, saj nikjer drugje v državi, kjer se določena regija razprostira v več držav, geografska imena na poudarjajo slovenske državnosti. To velja za Štajersko, Koroško kot tudi za Kras. V nobenem primeru ne imenujemo Slovenska Štajerska ali Slovenska Koroška, razen ko želimo poudariti, da govorimo o slovenskem delu teh pokrajin. Podobno velja tudi iz avstrijskega in italijanskega zornega kota. Nikoli ne imenujejo svoje Koroške ali Štajerske, da sta avstrijski, ali da gre za Carso Italiano.
Koprski župan Aleš Bržan je poudaril prav to, da je elaborat dopustil možnost imenovanja tega slovenskega prostora na dva načina: na kratko Istra, ali pa tudi Slovenska Istra za tiste, ki bi se radi izognili mešanju pojma z Istro v hrvaškem ozemlju, zato se mu predlog zdi povsem smiseln.
Vesna Mikolič pravi, da primer Istra ni enak kot pri Štajerski ali Koroški
Predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS dr. Vesna Mikolič je potrdila Bržanove besede. Povedala je, da so že leta 2019 izpeljali okroglo mizo in leta 2020 dobili pobudo županov štirih občin. Tema pa je postala aktualna, ko bi štirje občinski sveti morali podpreti takšno poenoteno pobudo. Mikoličeva pravi, da je v javnosti vse večkrat zaslediti rabo Istra in pogosto še besedico slovenska poleg imena. To pa kaže, da se želijo uporabniki imena izogniti zmedi ali dvomu, za kateri prostor gre, saj je v zavesti večine Slovencev sam pojem Istra ime samo za hrvaški del polotoka. »Zato smo se odločili, da uporabimo kratko inačico Istra ali pa tudi daljšo kot ime, torej z veliko začetnico Slovenska Istra. Če bi pisali z majhno začetnico, bi to govorilo o etnični pripadnosti Istre, če pa jo pišemo z veliko kot lastno ime, pomeni, da gre za regijo v državi Sloveniji in ne govori o etnični pripadnosti. Prepričani smo, da bo že zaradi ekonomičnosti sčasoma uporabljeno samo ime Istra. V določenih primerih, ko bo treba natančneje določiti, kateri del Istre, pa bo na voljo Slovenska Istra.« Vesna Mikolič zavrača, da gre pri Istri za različno prakso kot pri Krasu, Štajerski ali Koroški, saj tista območja niso tako natančno zaokrožena, kot je polotok Istra. Prav tako se Štajerski, Koroški in Krasu v nemškem ali italijanskem jeziku reče drugače kot v slovenščini. Medtem ko je Istra enako v slovenščini in hrvaščini.
Na uradno poimenovanje Istra bo treba še počakati
Trije občinski sveti (Koper, Izola in Ankaran) so to pobudo sprejeli, piranski svetniki pa o pobudi sploh niso razpravljali. Dogovor med občinami je bil, da k poimenovanju Istra in Slovenska Istra svoje soglasje podajo vse štiri občine. Potem bi pobudo poslali Komisiji za standardizacijo in Pravopisni komisiji pri SAZU. Ko bi državni organi in pristojne službe pobudo sprejeli ime Slovenska Istra ali Istra, pa bi pravopisna komisija pri SAZU zapisala politično ime za prostor štirih slovenskih obmorskih občin tudi v pravopis. O imenu Istra bodo v Piranu očitno razpravljali šele v novem mandatu. Pri tem je treba upoštevati, da tudi določeni strokovnjaki odločno nasprotujejo dodatku “Slovenska”, češ da za to v imenu ni nobene potrebe, ko pa se želi ločiti geografska pojma, pa se to opredeli s pridevnikom “slovenska” Istra.
Težave pri izbiri imena kažejo na to, da velik del prebivalstva še zmeraj išče vezi in temelje svoje identitete. Prav slednje pa v dobršni meri vpliva na ranljivost in krhkost regije in na neenotnost pri organiziranju družbe, ekonomskem in kulturnem razvoju prostora, saj dokazuje, da prostora še niso dojeli in sprejeli kot svojega.
Kako o imenu Istre razmišljajo njeni znani prebivalci
Tudi deset sogovornikov, bolj znanih Istranov, je potrdilo, da imajo ljudje v tem prostoru nekoliko različne poglede, velikokrat pa so v zadregi, ko želijo dovolj jasno utemeljiti svojo izbiro imena za regijo, v kateri živijo. Nekateri so se težko opredelili.
Koprski župan Aleš Bržan je dejal: »V občinskem svetu smo podprli obe različici imena. Podprli pa smo tudi predlog, da bi postala Istra (v italijanščini Istria) nova samostojna slovenska regija, čeprav le s približno 100.000 prebivalci, torej najmanjša v državi. Poseben status regije uveljavljamo s tem, da smo tudi drugače v vseh ozirih zelo posebna regija: imamo dvojezičnost, imamo edini morje in zelo posebno kulturo in zgodovino. Posebna komisija državnega sveta je naše stališče za zdaj podprla, podobno kot je podprla, da bo poseben status imela tudi Ljubljana kot glavno mesto.«
Piranski džupan Đenio Zadković: »Te pobude v občinskem svetu nismo predlagali, ker smo zaznali velika nasprotovanja, predvsem pri pripadnikih italijanske narodnosti. To je zelo občutljiva tema. Stroka je predlagala dvojno poimenovanje. Mislim, da ime Slovenska Istra ni narobe, zato da se ne meša s hrvaško Istro. Čeprav se imam za Istrana in to razumem kot način življenja, se mi zdi smiselno poimenovanje tudi Slovenska Istra.«
Direktor javnega podjetja Okolje Piran Gašpar Gašpar Mišič: » Jaz zagovarjam samo ime Istra. Saj niti Štajerski niti Koroški niti Krasu ne pravimo, da so slovenski. Niti Cipru ne pravijo Turški Ciper ali Grški Ciper, ampak preprosto Ciper. Zavzemam pa se, da bi oblikovali Istrsko-kraško regijo, kar smo nekoč že imeli. Obe regiji se dopolnjujeta in bogatita, skupaj bi lahko dosegli več.«
Izolski župan Danilo Markočič: »Sem malce v zadregi glede poimenovanja. Vendar sem kot pobudnik evropske zaščitne znamke oljčnega olja govoril o oljčnem olju Slovenske Istre. Da bi bili pokrajina s samo 100.000 prebivalci, bomo težko dosegli, čeprav drži, da bi kot zelo posebna regija lahko imeli poseben status in svojo pokrajino navkljub majhnosti. Italijanska manjšina pa ni navdušena nad imenom Slovenska Istra.«
Jadralec in kandidat za izolskega župana Vasilij Žbogar: »Glede imena za prostor štirih občin nimam konkretnega odgovora. Glede imena bi morali upoštevati pomisleke italijanske narodnosti. Ime Obala se mi ne zdi primerno. Sicer bi morali še veliko bolj poskrbeti za poenotenje prostora štirih občin. Oblikovanje pokrajine samo v Istri pa se mi zdi, da bi bila premajhna.«
Kandidatka SD za županjo v Kopru Jadranka Šturm Kocjan: »Mi živimo v Istri in za nas smo Istrani. Osebno menim, da je pojem Istra vseobsegajoč, da se lahko v njem prepozna vsak, ki tu živi. Ime Istra zapopade vso različnost, ki jo ima ta dežela. Glede na multikulturnost lahko pridevnik “slovenska” sproži tudi odpor. Glede oblikovanja regije pa se doslej nisem veliko poglabljala, vendar menim, da si Slovenija ne more dovoliti prevelike razdrobljenosti. Pet ali šest regij bi bilo poleg osrednje ljubljanske dovolj za to državo. Če bi se opredeljevala, bi se seveda za istrsko-kraško, saj je takšna do določene mere v preteklosti že delovala.«
Kandidat za župana v koprski občini in glasbenik Patrik Greblo: »Ime Obala se mi zdi primernejše poimenovanje za te štiri občine. Istra je polotok in sam sem tudi čistokrven Istran, vendar se je za ta prostor dovolj uveljavilo ime Obala, ki ga tudi drugi Slovenci razumejo in uporabljajo. Sicer pa sem še prej kot Istran Primorec. Čutiti je namreč, da bi se nekateri radi zabubili v lokalne vrtičke in bili nekaj posebnega, da bi Obalo naredili neko posebno mikro regijo. To je nevarno, saj takšno zapiranje pelje v nazadovanje. Ker je v preteklosti že delovala Obalno-kraška regija, poskrbimo, da bo zares funkcionirala in se razvijala tudi v prihodnosti.«
Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan: »Pred leti smo temu prostoru pravili Obala, mnogi mu še zmeraj pravijo tako. Toda vse bolj se prebuja istrska identiteta in vse posebnosti tega prostora, zato se mi zdi Istra povsem primerno ime za prostor, v katerem živimo. Ime Slovenska Istra pa je konfliktno in nepotrebno. Res ne vem, zakaj ga predlagajo. Upravno pa bi se moral ta prostor povezati s Krasom v obalno-kraško regijo, z istim imenom, kot je nekoč že delovala.«
Urednik izolskega Mandrača Aljoša Mislej: »Ime je odvisno od generacije. V naši, pa tudi v vaši generaciji, smo temu prostoru vsi rekli Obala. Zavedam se, da bi morali temu prostora reči Istra, nikakor pa ne Slovenska Istra, ta pridevnik v tem medkulturnem prostoru zveni neprimerno. Zato bi morala biti samo Istra. Se pa tudi sam velikokrat zalotim in hitreje rečem ali zapišem Obala. Regija bi morala biti Obalno-kraška, s tem imenom, ker lepo zveni. V Sloveniji bi bila vsaka vas rada občina in nekaj vasi regija. To ne gre.«
Zgodovinar in soavtor knjige Slovenska Istra Salvator Žitko: »Treba je razumeti, kako smo prišli do imena Slovenska Istra. Ne gre za narodnostne ali etnične pretenzije, ampak za preprosto politično, geografsko ločevanje, da gre za drugi del Istre, ločen od Istre, ki je v hrvaški državi. Do drugačnega imenovanja je prišlo že med drugo svetovno vojno, ko je narodnoosvobodilni svet Hrvaške v svoje dokumente zapisal, da bo k Hrvaški priključil Istro in s tem malce presenetil vodstvo slovenskega NOB. Slovensko osvobodilno gibanje pa je za ta delček Istre zato zapisalo, da bo k Sloveniji priključilo Slovensko primorje. Med Hrvaško in Slovenijo je torej že pred koncem vojne prihajalo do napetosti glede tega, kdo bo prevzel kateri del Istre. Hrvaški skrajneži so že tedaj hoteli vso Istro priključiti Hrvaški. Slovenska Istra zato pomeni tisti del Istre, ki je v Sloveniji. To je predvsem geografski in politični pojem. Zato je Slovenska Istra najprimernejše ime za ta naš obmorski prostor in to brez vseh pretenzij in nacionalizma, saj so manjšini jasno zagotovljene vse pravice in dvojezičnost. Slovenska Istra bi bila lahko samostojna regija v državi že zaradi vseh, tudi zgodovinskih, posebnosti. Če pa pri tem ne bi uspeli, bi lahko bila Obalno-kraška regija, kot je že bila.«
