Pomočnik načelnice Policijske postaje Ljubljana Center, Irfan Beganović, je povedal, da je bila policija v zadnjih dveh tednih obveščena o več dogodkih, ki so vsebovali elemente nasilja: “Ker imamo v policiji ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja, vedno takoj pristopimo k preiskavi tovrstnih primerov. Naši začetni ukrepi so v prvi vrsti namenjeni takojšnji zaščiti žrtve, zavarovanju dokazov in izsleditvi storilca dejanja.”
“Na splošno pa lahko pojasnimo, da policisti in kriminalisti, ki so prvi seznanjeni o dogodku, vedno najprej zberejo prva obvestila o samem dogodku. Na podlagi teh informacij nato udeleženim osebam postavijo še dodatna vprašanja, na podlagi katerih lahko ugotovijo, ali ima dogodek znake kaznivega dejanja ali prekrška. Vsaka situacija je specifična in ne more biti obravnavana po nekem vnaprej določenem vzorcu. Dejstvo je, da dogodki, kot je včerajšnji, vsebujejo tako znake prekrškov kot kaznivih dejanj in policisti vedno najprej preverjamo vse znake o morebitni storitvi kaznivega dejanja, šele če teh znakov v dogodku ni, se osredotočimo na obravnavo prekrška,” je včeraj pojasnjeval Beganović.
“Policisti in kriminalisti zagotavljamo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da žrtev zaščitimo, z njimi postopamo še posebej skrbno in občutljivo. Žrtvam nudimo tako pomoč kot nasvete, jih po opravljenem razgovoru seznanimo z možnostmi in različnimi oblikami pomoči in jih napotimo na ustrezne strokovne službe. Ves čas našega postopka ima žrtev pravico do spremljevalca, do zagovornika in do informiranja o našem postopku. Žrtvi smo svetovali tudi samozaščitna ravnanja, v izdelavi pa je tudi individualna ocena ogroženosti žrtve.
Tudi v včerajšnjem primeru in primeru izpred dveh tednov, ki je bil usmerjen v isto fizično osebo, izvajamo vse aktivnosti za izsleditev storilcev. Naše aktivnosti so vsakodnevne in intenzivne, opravljene v skladu s stroko. Opravili smo večkratne razgovore z žrtvijo ter razgovore z različnimi pričami, izvajamo tudi aktivnosti za pridobitev videoposnetkov, nekaj pa smo jih že pregledali. Lahko tudi dodamo, da smo storilca prekrška, ki je bil storjen pred dvema tednoma, že odkrili in začeli postopke v skladu z zakonodajo. Tudi preiskava včerajšnjega dogodka poteka z vso intenzivnostjo in bomo storili vse, da bomo tudi v tem primeru odkrili storilca in zavarovali žrtev.
Vsa nasilna kazniva dejanja so za nas nedopustna, skrajno zavržna, zato jih prednostno obravnavamo, saj zahtevajo naše takojšnje ukrepanje z vsemi razpoložljivimi resursi, da jih čimprej preiščemo,” je dodal pomočnik načelnice PP Ljubljana Center.
Na policiji so odgovorili tudi na dodatna vprašanja.
- Kdo se, po nekem škodnem dogodku, odloči, ali je šlo za kršitev zoper javni red in mir ali pa za napad?
Policisti in kriminalisti, ki so prvi seznanjeni o dogodku vedno najprej zberejo prva obvestila o samem dogodku. Na podlagi teh informacij nato udeleženim osebam postavijo še dodatna vprašanja, na podlagi katerih lahko ugotovijo, ali ima dogodek znake kaznivega dejanja ali prekrška. Vsaka situacija je specfična in ne more biti obravnavana po nekem kalupu. Dejstvo je, da dogodki, kot je včerajšnji, vsebujejo tako znake prekrškov kot kaznivih dejanj in policisti vedno najprej preverjamo vse znake o morebitni storitvi kaznivega dejanja, šele če teh znakov v dogodku ni, se osredotočimo na obravnavo prekrška.
- Kdo se odloči, ali je dejanje zrelo za kazenski pregon?
V slovenski zakonodaji ločimo kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, kazniva dejanja, ki se obravnavajo po uradni dolžnosti, in kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Policija ima pristojnosti pri obravnavi kaznivih dejanj na predlog oškodovanca in po uradni dolžnosti. Z obravnavo kaznih dejanj, pregonljivih po uradni dolžnosti, policisti začnejo takoj, ko so o sumih takih kaznivih dejanj seznanjeni ali jih pri delu sami zaznajo. Za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, pa je bistveni pogoj, da oškodovanec kaznivega dejanja izrazi voljo, da se predkazenski postopek sploh začne. Šele nato lahko policisti nadaljujejo s predkazenskim postopkom. Če oškodovanec predloga za pregon kaznivega dejanja ne poda, policisti preučijo še možnost, ali v dejanju obstajajo znaki prekrška, in v primeru, da je tako dejanje inkriminirano v prekrškovni zakonodaji, izvedejo prekrškovni postopek.
