Z ločitvijo moža in žene družina razpade, kar je za vse vpletene zelo boleče, sploh za otroke. Ločenca si pogosto poiščeta novega partnerja in nemalokrat se zgodi, da ima tudi ta že otroke. V tem primeru govorimo o sestavljenih družinah, ki so, ne glede na vse, realnost današnjega časa.
Otroci se lahko na začetku upirajo in ne zmorejo sprejeti ”nove” družine, novega partnerja in njegovih otrok. V izogib vsem frustracijam in zmedenosti morata partnerja spoštovati potrebe otrok, njihova čustva ter jim dati možnost, da se lahko izrazijo v tem, kar doživljajo, saj bodo preko tega izražanja tudi lažje sprejeli nove okoliščine, ker se bodo počutili slišane in razumljene v svojih težkih čustvih.
Postopne spremembe in vzpostavljanje stika
Zelo pomembno je, da otrokom spremembe niso vsiljene na hitro. Dati jim je treba čas, da se navadijo na nove družinske člane, na drugačno okolje, na očima ali mačeho. Tudi partnerja si morata dati čas, da sprejmeta in vzpostavita stik z otroki. To se bo zgodilo postopoma, preko druženja, zanimanja zanje in predvsem spoštljivega odnosa do njih. Potrebno je zavedanje, da biološke mame oz. očeta ne more nihče zamenjati, kar morajo otroci začutiti v spoštljivem odnosu do drugega starša. To pomeni, da novi partner o drugem otrokovem staršu ne govori grdo in se ne vtika v odnos, ki ga ima ta otrok z drugim staršem. Otrokom bo veliko pomenilo, da se spodbuja odnos z drugim staršem. V takem primeru bodo otroci dobili veliko čustveno oporo in zdrav, lep odnos z novim partnerjem.
Vsak otrok je drugačen in bo sam pokazal, s kakšnim tempom želi vzpostavljati stik z novimi družinskimi člani. Nekateri so bolj odprti in pripravljeni sodelovati, drugi so sramežljivi in introvertirani. Slednjim je treba dati več časa pri vzpostavljanju stika. Zelo pomembno je, da otrok čuti, da je spoštovan v tem, kar doživlja.
Povezujemo se lahko preko družinskih obredov, načrtovanja in preživljanja skupnih družinskih dogodkov, izletov, igranja družabnih iger ali prav posebnega načina praznovanja rojstnega dneva. Podpirajoče je druženje ob obrokih, saj so to krasne priložnosti za pogovore, povezovanje družinskih članov.
Česa si želijo otroci v sestavljeni družini?
Varnost: Otroci si želijo, da se lahko na svojega starša in njegovega novega partnerja zanesejo. Za otroke je ločitev stresna in v novi družini preverjajo, komu lahko zaupajo, zato bodo mogoče sprva nezaupljivi do novega partnerja.
Ljubezen: Otroci so željni pozornosti in ljubezni, vendar mora slednja priti postopoma, z občutkom in nevsiljivo. Otroci so tisti, ki narekujejo “tempo” vzpostavljanja stika.
Cenjenost in spoštovanje: Otroci v sestavljeni družini pogosto dobijo občutek, da so nevidni, ko se sprejemajo odločitve. Vključiti jih je treba v skupna načrtovanja, povprašati po njihovih željah, jim dati določeno mesto in vlogo v družini.
Biti slišani in čustveno povezani: Če bosta partnerja zmogla ustvariti iskreno okolje, v katerem se bodo lahko otroci izražali brez obsojanja, jim bo to pomagalo pri tem, da bodo dobili občutek, da so slišani in čustveno povezani.
Meje in pravila: Otroci potrebujejo za zdrav razvoj poleg ljubezni, sočutja, razumevanja tudi zdrave meje, ki jim dajejo varnost in usmeritev. Starš je prvi, ki postavlja meje; novi partner je pri tem lahko “pomočnik”. Naj bo na začetku bolj prijatelj kot pa tisti, ki ‘disciplinira’, dokler ne vzpostavi trdne vezi z otrokom.
Oblikovanje in negovanje novih odnosov
Zelo pomembno je, da otroci ločencev dobijo občutek, da so ljubljeni, čeprav sta se starša razšla, in da se jim večkrat pove, da za to niso oni odgovorni in da jih imata oba starša rada. Povedati jim je treba, da novi partner ali partnerica ne bo njihov novi oče ali mama, ampak oseba, ki jih bo imela rada in jih bo podpirala. To je tudi tisto, kar lahko novi partner nudi partnerjevim otrokom. Veliko pripomore jasna in odkrita komunikacija med vsemi, zato je treba zagotoviti čim več priložnosti za pogovarjanje.
Zelo pomembno je, da tudi partnerja gojita svoj odnos in sta tako zgled otrokom glede izkazovanja ljubezni, spoštovanja, iskrenosti in zaupanja. Tako se bodo otroci počutili varneje in dobili vzor ljubezni.
Tudi družine iz dveh zakonov predstavljajo priložnost za ljubezen, vendar med drugim zahtevajo čas, predanost, žrtvovanje, brezpogojno ljubezen, intenzivno delo in potrpežljivost vseh družinskih članov, seveda v prvi vrsti obeh partnerjev. Potrebnega je veliko prilagajanja, vlaganja energije in časa v povezovanje med člani. To se ne zgodi čez noč, ampak si je treba dati priložnost za ustvarjanje zaupanja in novih zdravih odnosov, v katerih lahko otroci “obeh strani” veliko pridobijo.
