Vsi poznamo občutek, ko nas koža srbi in se kar ne moremo prisiliti, da bi se nehali praskati. Ali po ko nas ustnice zaradi razpokane kože tako pečejo, da nam ne pomaga niti balzam. O suhi koži govorimo, kadar v njeni zgornji plasti primanjkuje vode. V lažjih primerih se koža lušči, v hujših pa se lahko pojavijo tudi rdeča žarišča, ki jih imenujemo zimski ekcem. Zdaj si pa le pozorno preberite naslednje mite in resnice o negi kože. Mogoče med njimi najdete tudi kakšen uporaben nasvet.
Pozimi sonce ni tako nevarno za kožo kot poleti.
Ni res. Kljub temu da sonce pozimi ni tako močno kot poleti, pa se moramo pred njim vseeno zaščititi, saj nam lahko prevelika izpostavljenost tudi v hladnih mesecih dodatno izsuši kožo. Velik del telesa imamo pozimi pokritega z oblačili. Izpostavljene so predvsem roke in obraz. Zato moramo, preden se odpravimo v lov na vitamin D, na kožo nanesti mastno kremo (vsebuje naj karitejevo maslo, jojobo …), ki bo našo kožo navlažila in nahranila in tudi sončno kremo, ki jo večinoma povezujemo z morjem in poletjem in nanjo pozimi večkrat pozabimo.
Suh zrak v prostorih še dodatno škoduje koži.
Res je. Kot smo že omenili, ogrevanje prostorov privede do tega, da je zrak še bolj suh kot ponavadi, kar se odraža tudi na naši koži, ki je največji organ našega telesa in zato ji moramo nameniti še posebej veliko pozornosti. Na to, da zrak v prostorih, v katerih se zadržujemo pozimi, ni suh, lahko vplivamo na različne načine: na radiator lahko položimo mokro brisačo ali posodo z vodo, za vlaženje zraka uporabimo temu namenjene vlažilnike. Pomembno je tudi, da se izognemo penečim kopelim in pri umivanju ne uporabljamo vroče vode, ampak mlačno in pri tem uporabljamo oljne gele, ki so namenjeni umivanju suhe kože in je čezmerno ne izsušijo. Po tem pa ne pozabimo na kremo, ki vsebuje velik delež olj ali maščob in le manjši delež vode. Tak pripravek ustvari na površini kože tanek maščobni sloj, ki vodi prepreči izhlapevanje in jo tako zadrži v koži. Koristno je, da kreme vsebujejo tudi naravne vlažilce, kot sta urea ali glicerin.
Znojenje pozitivno vpliva na kožo.
Res je. Večina strupenih snovi se iz telesa izloča prek jeter in ledvic ter skozi izločala. Znoj je sestavljen iz 99 odstotkov vode. Telesna vadba spodbuja pretok krvi, zmanjšuje stres in zagotavlja boljši spanec in vse to se odraža na koži. Tako da tudi če vas bolj privlači ideja, da bi mrzle zimske večere z veliko skledo kokic preživeli na kavču pred televizijo, pa le ne pozabite na dovolj telesne aktivnosti, ki ni dobra samo za kožo, ampak tudi za splošno zdravje in dobro počutje.
Premalo tekočine slabo vpliva na kožo.
Res je. S kremami in kozmetičnimi pripravki kožo navlažimo od zunaj, od znotraj pa lahko to storimo tako, da poskrbimo za dovolj velik vnos tekočine. Pozimi se pogosto zgodi, da preprosto pozabimo piti, ker se ne potimo toliko kot poleti. To pa še ne pomeni, da naše telo tekočine ne potrebuje oz. da je potrebuje manj. Če ne morete piti navadne vode, so odlična alternativa nesladkani čaji, juhe, Veliko tekočine vsebujejo tudi zimski sadeži (mandarine, pomaranče …). Vse to pa pripomore, da je tudi naša koža bolj sijoča, navlažena in posledično manj suha.
V zimskih mesecih imamo več mozoljev.
Na žalost tudi ta trditev drži. Koža na obrazu je v neposrednem stiku z okolico in razmerami v zraku. Mrzel veter, nizke temperature, sneg ali dež vplivajo na kožo, ki je pri takšnih spremembah pod stresom in težje vzdržuje naravni lipidni sloj in ravnovesje. Zato se pozimi večkrat pojavijo razpoke, suha koža, rdečica in tudi akne. Bolj kot je suho ozračje, več maščobe bo proizvajala koža in s tem bo tudi naraščala verjetnost za pojav mozoljev.
