Medicina je v mnogih pogledih pripomogla k boljši kakovosti človekovega življenja. Seveda je to vplivalo tudi na dolžino življenja.
Prejšnji teden je umrla francoska nuna Lucile Randon, stara 118. Tako je trenutno najstarejša oseba na svetu po Guinnessovi knjigi rekordov španska prababica Maria Branyas Morera, ki šteje 115 let.
Francoski naravoslovec iz 18. stoletja Georges-Louis Leclerc, znan kot Comte de Busson, je menil, da lahko zdrav človek doživi največ sto let. Po podatkih Združenih narodov je bilo leta 2021 na svetu 593.000 ljudi, starejših od sto let, pred desetletjem jih pa je bilo 353.000.
Nov mejnik je bil postavljen leta 1995, ko je Francozinja Jeanne Calment praznovala svoj 120. rojstni dan. Calment je umrl dve leti kasneje v starosti 122 let. Uradno še vedno velja za najdlje živečo osebo, ki je kdaj živela.
Kako dolgo lahko torej človek živi? Znanstveniki se glede tega ne strinjajo, nekateri menijo, da je življenjska doba naše vrste strogo biološko omejena. Leta 2016 so genetiki v reviji Nature poročali, da človeška življenjska doba od poznih devetdesetih let ni bila izboljšana. Z analizo globalnih demografskih podatkov so ugotovili, da se je največja pričakovana življenjska doba po Calmentovi smrti skrajšala, čeprav je na svetu več starejših ljudi.”Za zdaj ni dokončnega odgovora,” je dejal France Mesle, demograf s francoskega inštituta za demografske raziskave (INED).
Leta 2018 je raziskava pokazala, da stopnja umrljivosti, čeprav narašča s starostjo, upada po 85. letu starosti. Pri starosti 107 let stopnja umrljivosti doseže vrh pri 50 do 60 odstotkih na leto. Število ljudi, ki dočakajo visoko starost, je še vedno precej majhno. Eric Boulanger, francoski zdravnik, specializiran za starejše, je dejal, da bi lahko “genetska manipulacija” nekaterim ljudem omogočila, da živijo 140 ali celo 150 let.
