V okviru Društva za turizem, šport, kulturo in razvoj Rakitovca je spodbujal čezmejno sodelovanje s sosednjim Buzetom in Lanšićem na turističnem, športnem in kulturnem področju. Zagovarjal je odprtje skupnega mejnega prehoda Rakitovec/Slum. Slovenska in hrvaška stran se nista mogli dogovoriti o ureditvi ceste, ki je segala na slovensko stran. Dve ali tri leta so organizirali prvomajska srečanja predstavnikov pobratenih občin Kopra in Buzeta ter Občine Lanišće na kraju, kjer takrat ni bilo uradnega prehoda, nato pa so ga odprli leta 2004, se spominja Miklavčič.
Na predlog društva je bil na obmejnem prostoru, ki vključuje del slovenske in hrvaške Ćićarije, ustanovljen Eko-park Kras z dolgoročnim ciljem spodbuditi razvoj turističnih objektov, vzrejo domačih živali, kot so istrska siva goveda, ovce, konji ter pridelavo medu in zdravilnih rastlin.
“Najpomembnejše je, da smo ves ta čas ohranili prijateljstvo ob meji, zdaj pa želimo, da bi ta prazen prostor napolnili s projekti, mu dali vsebino, da bi prebivalci ostali v svojem rodnem kraju”, pravi Valter Miklavčič.
Rakitovec je danes slikovita vas, ki je ohranila svoj prvotni videz s tipičnimi kamnitimi hišami in lesenimi baladurji.
Kot znak hvaležnosti za prijateljstvo in prispevek k sodelovanju med državama je Miklavčič z odločitvijo tedanjega hrvaškega predsednika Ive Josipovića leta 2014 prejel posebno odlikovanje, ki se podeljuje hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Hrvaške ter dobrobit njenih državljanov.
