»Na Koper sem zelo navezan tudi zato, ker je to moje rojstno mesto, kjer sem odraščal. Tu imam starše, sorodnike in prijatelje. Obožujem lahkotnost in sproščenost domačinov. Življenje poteka bolj počasi in bolj »na izi«, kot bi se reklo. Na odraščanje me vežejo pestri spomini. Večinoma sem imel starejše prijatelje, s katerimi sem se družil v prostem času. Gibal sem se v krogih, kjer se je pogosto počelo tudi kaj prepovedanega, ljudje bi take kroge označili za slabo družbo, pa čeprav nas je povezovalo prijateljstvo in volja po boljšem in lepšem življenju. Znali smo se zabavati tudi na klopcah in igriščih. Marsikaj smo ušpičili in naredili narobe, pa smo vseeno pazili, da s tem ne bi neposredno komu škodili. Na srečo se je vse razpletlo brez večjih posledic in smo se iz tega dosti naučili,« pravi Jakob, ki danes Koper žal obiskuje redko, ker ima zelo poln urnik. Če pa pride, izkoristi čas za počitek, druženje s starši in starimi prijatelji. »Najbolj pa pogrešam sončne dni in bližino morja,« pove mladenič, ki mu je bil šport položen v zibelko. Starši so ga že od malega vodili v gore, pozimi na smučanje, poleti na morje. Športi z žogo so mu bili domači, saj je bil oče uspešen rokometaš, to pa je prenesel tudi na sina. Jakob je že kot otrok treniral atletiko, plavanje, vaterpolo, košarko in rokomet. Najbolj resno se je posvetil rokometu, kar devet let, nazadnje tudi profesionalno.
Leta 2014 pa je šel s prijateljem na trening k Milošu Tasiću in zgodila se je nova ljubezen, ko si je želel samo še napredovati in napredovati. »Očetu ni bilo vseeno, ker sem opustil rokomet, šport, v katerega sem vložil toliko let. Rokomet mi je dal veliko in ne obžalujem niti sekunde, ki sem mu jo posvetil. Zaradi rokometa sem danes to, kar sem,« pravi Jakob, ki ni bil priden samo na treningih, temveč je diplomiral tudi na ljubljanski fakulteti za šport, v kratkem pa bo še magistriral. Obenem pa pridno trenira MMA.
Ves čas izven cone udobja za odličnost
»To je zelo zahteven šport, ki te vedno znova in znova potiska izven cone duhovnega in telesnega udobja. Dojemam ga kot življenjski slog, zaradi katerega sem rasel in postal boljši na vseh ostalih življenskih področjih. Ta šport zahteva zelo veliko odrekanja, discipline, premagovanja strahov. Ko enkrat doživiš pravo borbo, postanejo vse druge stvari v življenju lažje. MMA je zelo grob šport in je najboljši približek dejanske borbe na ulici. Ljudje, ki se s tem športom profesionalno ukvarjajo in se zavedajo svojih sposobnosti, so zelo plemeniti, disciplinirani, zanesljivi in delovni. Velikokrat nas označujejo za nasilneže, ampak neupravičeno. Tudi mi smo ljudje in tudi mi imamo čustva kot vsi ostali, samo bolje jih znamo nadzirati,« pravi Jakob, ki se še dobro spominja svoje prve amaterske MMA borbe na Hrvaškem. Takrat se je tudi prvič preizkusil na tekmovanju. »Bilo me je strah in adrenalin me je prevzel, ampak ko sem videl, da lahko občutke nadziraš in jih obrneš v svojo korist, me je vse skupaj še bolj prevzelo. Občutek zmage v ringu je nepopisen, saj veš, da je vse, za kar si trdo delal, poplačano in odvisno samo od tebe. Zmago sem proslavil z ekipo, šli smo žurat in nekaj dobrega pojest,« se spominja mladenič, ki mu pokali in medalje ne pomenijo ničesar. Pomeni mu le trdo delo, kri, solze in znoj, za katere ve samo on, in ljudje, ki so mu pomagali pri pripravah. »Seveda so vse borbe pomembne, ampak najpomembnejše šele prihajajo. Si pa ob zmagi privoščim kakšen teden oddiha, da se spočije predvsem glava. Takrat se tudi najraje pregrešim s kakšno dobro hrano, privoščim si kakšen dopust, dobro zabavo s prijatelji, a se kmalu vrnem v dvorano in grem novim ciljem naproti,« pravi Jakob, ki si želi v MMA postati prvak ali osvojiti turnir v eni najboljših organizacij na svetu. Predvsem, da se trud poplača in da si z borbami zasluži dovolj za kakovostno življenje. Zaveda se, da je potrebno veliko odrekanja, trdega dela, pravih ljudi okoli sebe in tudi sreče, da se stvari poklopijo in odvijejo v njegovo korist.
Za odlične rezultate je potrebno trdo delo
Jakob trenira dvakrat na dan. Na teden naredi približno enajst treningov, ki so razdeljeni na boks, kickboks, MMA, rokoborbo in uteži s kondicijo. Vsak dan se posveti dvema različnima komponentama in dela na tehniki in taktiki ter to vključi v sparring. »Imam krasne pogoje za trening, edina pomanjkljivost je pomanjkanje trening partnerjev, ki morajo zadovoljevati dva pomembna kriterija. Prvi je težnostna kategorija (ni mogoče delati z veliko lažjim partnerjem), drugi pa nivo znanja. V tujini je veliko večja populacija borcev in lažje najdeš sparing partnerje v svoji težnostni kategoriji,« pove Jakob in doda, da boks ni drag šport, saj zanj potrebuješ samo rokavice in povoje za roke, kar si lahko privošči vsak. Kakovostna oprema zdrži tudi po leto ali dve, če je primerno poskrbljeno zanjo. Hitro navrže, da je za borilne športe potrebna samo jeklena volja. Postavni mladenič pove, da se da od MMA športa živeti, če prideš v sam vrh ali pa če si zgradiš dovolj veliko bazo fanov oziroma ljudi, ki te spremljajo in se znaš dobro tržiti kot znamka. Pri nas je skoraj nemogoče živeti od tega športa, zato je potrebno oditi v tujino na borbe oziroma treninge. Seveda mora vsak borec za preživetje početi še kaj drugega. Vsak se znajde po svoje, če si pa dovolj uspešen in imaš dober marketing, lahko živiš tudi od sponzorjev, ko nimaš borb.
Težko zbijanje kilogramov pred borbo
Temnolasec se namerava z MMA ukvarjati, dokler ga bo to osrečevalo in dokler mu bo zdravje služilo. »Verjetno bom odšel tudi v tujino, saj me vabijo in tudi sam bi si želel pridobivati znanje še v močnejših ekipah in telovadnicah. Razmere v Sloveniji niso slabe, ampak je za profesionalen nivo potrebno izjemno sodelovanje in povezovanje klubov iz različnih borilnih športov (boks, mma, judo, rokoborba, brazilski jiujitsu,..). Zanimanje je ogromno , predvsem med mladimi, ki se jim zdi ta šport zelo zanimiv zaradi uveljavljanja med posamezniki. Zelo veliko je pa tudi takih, ki bi trenirali samo zaradi statusa (fajter) in niso pripravljeni vložiti dovolj truda, se odrekati stvarem in niso dovolj disciplinirani. Taki običajno ne vztrajajo dolgo in niso redni na treningih,« je iskren. Držati pa se mora še drugih zahtev – paziti mora, da ne pridobi preveč telesne mase, saj je potem pred borbo zbijanje teže še toliko bolj zahtevno. »Sam sem že po naravi težek okrog 105 kilogramov, medtem ko moram dan pred borbo na tehtanju imeti 93,4 kilograme. Alkohol, droge, kajenje in neprespanost so najbolj škodljivi dejavniki, ki se jih moramo športniki v času tekmovalnega ritma na veliko izogniti. Rad se prehranjujem zdravo, vendar se izven zaključnih priprav rad pregrešim s sladkarijami, burgerji, pizo,« prizna mladenič, ki mu je poleg telesnih priprav pred tekmo največji izziv duhovna vojna – torej borba s svojo lastno glavo in premagovanje in obvladovanje strahov, negotovosti in obvladovanje adrenalina. »Če se naučiš dobro spopadati z zadnjim izzivom, lahko vse, kar je nemogoče, postane mogoče,« pove športnik, ki mu tudi poškodbe niso bile prihranjene. Čeprav je bil velikokrat poškodovan, na srečo ni bilo nič hujšega, da bi bil za to potreben operativni poseg. Po poškodbi mu običajno naredijo MRI, s fizioterapevtom začnejo s terapijami, treninge prilagodijo in delajo samo, kar gre brez bolečin in pretiravanja in na koncu počasi stopnjuje, dokler poškodba ni povsem pozdravljena, saj ne mara, da se mu stvari vlečejo iz ene borbe v drugo, ker želi biti v kletki res sto odstotno pripravljen.
Vsestransko aktiven
Jakoba prijatelji opišejo kot zelo pozitivnega človeka, ki poskuša delati dobre stvari in biti dober do vseh, tudi če jih ne pozna. Ja pa tudi potrpežljiv, trmast, deloven in vztrajen. »Veseli me šport, rad imam vse vodne športe, rad imam morje in plavanje. Naredil sem tudi licenco za plavalnega učitelja. Rad se potapljam, preživljam prosti čas na ladji s prijatelji, vozim z vodnim skuterjem, wakeanje (bord na vodi), … Pozimi imam najraje smučanje, saj sem tudi veliko časa preživel na snegu kot učitelj smučanja. Licenco sem prav tako pridobil med študijem na Fakulteti za šport. Rad imam dobro hrano in tudi razvajanje v savnah, bazenih. Rad si privoščim tudi zabavo s prijatelji, seveda izven tekmovalnega obdobja. Všeč so mi tudi avtomobili in hitrost. V glavnem se vidim v vsaki stvari, kjer je nekaj adrenalina,« pravi Jakob, ki ne mara pokvarjenih ljudi, nasilja, dvoličnežev, koristoljubnežev. Ne mara pa tudi jokanja in pritoževanja. »Ker si moramo zapomniti, da je vedno nekdo na svetu, ki bi mu bil naš najslabši dan, najboljši. Dokler imamo streho nad glavo, za jesti, piti, družino in zdravje, smo bogati,« še odločno pove mladenič, ki je trenutno samski. »Ljubezen je lepa stvar, ampak zna človeku odvzeti sanje in ambicije. Treba je skrbno in premišljeno izbirati, komu boš zaupal in koga boš imel rad. V tem času je zelo težko spoznati osebo, ki bo razumela odrekanje in trud, čez katerega mora športnik, da bi dosegel resnejše rezultate. Trenutno me zanima predvsem kariera, nekoč pa si seveda želim imeti družino in otroke, katerim bom lahko omogočil najboljše okolje za rast in razvoj.«
