Predstojnica nevrološke poliklinike KBC Zagreb Darija Mahović Lakušić poudarja, da je diagnosticiranih bolnikov z migreno malo, razlog za to pa je redek pojav napadov, zaradi česar bolniki niso pregledani pri nevrologu ali pa se pogosto sami zdravijo.
Glede na to, da bolniki z migrenskimi glavoboli trpijo zaradi hudih bolečin, ki se poslabšajo ob kakršni koli telesni aktivnosti, pogosto imajo slabost in bruhanje, motita jih svetloba in hrup, ta vrsta glavobola bolniku onemogoča opravljanje vsakodnevnih in službenih obveznosti.
Migrena predstavlja veliko socialno-ekonomsko breme za družbo. Strokovnjaki ocenjujejo, da tretjino stroškov zdravljenja migrene predstavljajo zdravila in pregledi pri zdravniku, kar dve tretjini pa posredni stroški, ki vključujejo izgubljene delovne dni ali zmanjšano učinkovitost pri delu.
“Ocenjuje se, da gre za najdražjo nevrološko bolezen v Evropski uniji, za katero se letno porabi več kot 27 milijard evrov,” pravi Mahović Lakušić.
Migrena je glavobol, ki traja od štiri do 72 ur brez zdravil, bolečina pa je zmerne do precejšnje intenzivnosti. Približno 60 odstotkov bolnikov boli polovica glave, drugi pa imajo difuzno, običajno pulzirajočo bolečino, z možno slabostjo in/ali bruhanjem. Bolnike pogosto motijo svetloba, hrup in vonjave, glavobol pa se poslabša ob telesni aktivnosti.
“Glede na to, da se migrena običajno začne v puberteti in pri večini ženske populacije traja do menopavze, močno ogroža delovno aktivno populacijo,” pravi Mahović Lakušić.
