Eden izmed primarnih ciljev Evrope v tem trenutku je zagotovo reševanje podnebnega vprašanja. Težava mnogih držav nastane pri uravnoteženju proračunskega primanjkljaja in državnega dolga z izdatki, potrebnimi za razogljičenje. Po podatkih fundacije New Econoics le devet držav izpolnjuje pogoje za ta zeleni evropski dogovor.
Danska, Irska, Latvija in Švedska bodo edine države EU s fiskalnim prostorom, ki je potreben za doseganje celovitega podnebnega cilja bloka in popolno skladnost s pogoji Pariškega sporazuma, medtem ko bodo Bolgarija, Estonija, Litva, Luksemburg in Slovenija uspele doseči del tega.
EU si je v okviru zelenega dogovora zastavila obvezni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do konca desetletja, ambicija pa bo po ocenah zahtevala 520 milijard evrov dodatnih naložb letno.
Pet držav, Avstrija, Ciper, Češka, Malta in, kar je najpomembnejše, Nemčija, si bo prizadevalo dvigniti minimalne ravni zelenih naložb in ostati pod mejo primanjkljaja. Medtem pa preostalih 13 držav članic, ki predstavljajo 50 odstotkov BDP bloka, preprosto ne bo uspelo najti ravnovesja med podnebnimi in fiskalnimi nalogami.
