Mladostništvo je po eni strani obdobje svobode in razposajenosti, lahko pa je tudi obdobje globokih strahov in stisk. Mladostnik se srečuje s stresom, ki vpliva na njegovo čustveno stabilnost in občutek lastne vrednosti. Težava je, če ostane v tem osamljen in stiska postane neobvladljiva. Pomembnost pravočasnega prepoznavanja stiske in otrokovih potreb je ključna za njihov čustveni razvoj ter uspešno reševanje težav.
Družina/starši – prva in najpomembnejša vloga ter odgovornost
Čustvena stiska nastane zaradi različnih razlogov. Družina je prva in najpomembnejša za otrokov čustveni razvoj, kar pomeni, da je prva odgovorna in ima največjo moč za razrešitev te stike, da zmore prepoznati/začutiti otroka in se na težka čutenja primerno odzvati. Če stiska ni dovolj hitro prepoznana in pomirjena, lahko privede do različnih čustvenovedenjskih in tudi psihosomatskih težav. Pogosto poskušajo mladi svojo stisko utišati z destruktivnim, to je samopoškodovalnim ali nasilnim vedenjem, pojavljajo se
motnje hranjenja, nemotiviranost za šolo in tudi razmišljanje o samomoru.
Ko starša ne zmoreta
Pomembno je poudariti, da se čustva prenašajo iz starševskega v otroški sistem. Če sta starša v stiski, je v stiski tudi njun otrok. Starša sta lahko tako globoko v svoji stiski, da otroka ne zmoreta začutiti in ga pomiriti, ker sama ne zmoreta zregulirati svojih težkih čutenj in posledično tudi ne otrokovih. V takih primerih je pomembno, da pristopijo »na pomoč« druge odrasle/strokovne osebe, ki zmorejo dovolj zgodaj prepoznati in razumeti stisko, ki jo otroci velikokrat izražajo z neprimernim vedenjem.
Vzgojno-izobraževalni sistem je takoj za starši
Če starš ne zmore, so tu vrtec, šola in drugi pedagoški delavci, trenerji, učitelji ki se srečujejo z otroki. Pedagoško osebje mora biti zato zmožno prepoznati stisko pri otroku in ga pomiriti. Dogajanje okoli nas kaže na to, da bo treba v šolski sistem vnesti določene spremembe glede obsega in vsebin učnih načrtov ter ustreznega usposabljanja pedagoških delavcev za prepoznavanje in pomoč otrokom v stiski. Faktografske vsebine je treba zamenjati s temami, ki so pomembne za zdravo in zadovoljno življenje in bivanje v družbi, kot so pomembnost čustvenega izražanja, skrb zase, pomembnost odnosov in to od najzgodnejših et, seveda primerno otrokovi starosti.
Ključen in odrešujoč je odnos, čustven stik z otrokom
Odnos z otrokom je ključen za uspešno reševanje čustvenih stisk, zato je pomembno, da smo odrasli sočutni in hkrati odgovorni pri vzgoji otrok s postavitvijo ustrezne strukture in vzdrževanjem zdravih mej. Odrasli imamo največjo možnost za pomiritev otroka, saj otroci nimajo še tako razvitih možganov, da bi se sami pomirili. Ključno je, da odrasli zmoremo vzpostaviti čustven stik z otrokom, da mu bomo lahko učinkovito pomagali prepoznati njegove potrebe in ga tudi pomiriti, ko doživlja težka čustva, da le-teh ne bo izražal na neprimeren ali celo usoden način
