Ugotovili so, da nekateri kliki morda predstavljajo ločila, osebne identifikatorje in celo narečja med različnimi skupinami.
Znanstveni izziv spremlja tudi velik finančni vložek. Jeremy Coller Foundation ponuja 10 milijonov dolarjev ekipi, ki ji bo uspelo prevesti jezik živali. Med vključenimi je tudi Google, ki razvija DolphinGemma, programsko orodje, trenirano na štirih desetletjih podatkov o delfinih.
Prvi preboji: od “besed” delfinov do akustičnega dialoga s kitom
Leta 2013 so znanstveniki s pomočjo umetne inteligence zaznali klik delfina, ki je bil rezultat učenja, kasneje pa so ga delfini samostojno uporabljali – prva znana “beseda”, prenesena iz človeškega v živalski vokabular. Lani so v Aljaski zabeležili 20-minutni “pogovor” s grbavim kitom Twainom, ki je odgovarjal na zvočne signale. V Floridi pa je delfin Zeus začel oponašati človeške samoglasnike.
Kljub tehnološkemu napredku ne smemo spregledati preprostega dejstva: narava že dolgo komunicira z nami. Zdravi oceani so polni zvoka, medtem ko poškodovani koralni grebeni postajajo tihe puščave. Od 60. let prejšnjega stoletja se hrup v oceanih vsakih deset let poveča za približno tri decibele – predvsem zaradi ladijskega prometa in podvodnega izkoriščanja virov.
Podvodne postaje v Tržaškem zalivu: preučujejo podvodni hrup
Kitje pesmi – pesniške mojstrovine pod vodno gladino
Pesmi grbavih kitov lahko trajajo tudi do 24 ur. Vključujejo rime, fraze in se razvijajo skozi migracije. Imajo pomembno vlogo pri parjenju in orientaciji. A bližina ladij pogosto povzroči, da kit preprosto utihne – že pri razdalji 1,2 kilometra.
Svet živali je več kot zvok
Živalska komunikacija ni omejena na zvočne signale. Vizualni, kemični, termalni in mehanski signali so bistveni del njihovega zaznavnega sveta, ali umwelta, kot ga je poimenoval Jakob von Uexküll. Če želimo resnično razumeti pomen komunikacije pri živalih, moramo najprej razumeti njihov svet – in se vanj vživeti.
Zanimiva vzporednica je povezava med imenom CETI in SETI – Nasino pobudo za iskanje inteligentnega življenja zunaj Zemlje. V filmu Arrival nezemljani komunicirajo s podobnim “kitovskemu” jezikom, kjer čas ni linearen, temveč celosten. Lingvisti so to povezali s Sapir-Whorfovo hipotezo, ki pravi, da jezik oblikuje našo zaznavo resničnosti.
Če se bomo naučili govoriti kitovsko, bomo morda tudi sami začeli drugače dojemati prostor in čas. Morda bomo svet slišali drugače – kot planetarno pesem, ki nas vabi, da ji prisluhnemo.
