Priljubljene hrvaške plaže
Hrvaška je s svojo razvejano obalo, kristalno čistim morjem in več kot tisoč zalivi in otoki v zadnjih letih doživela pravi turistični razcvet. Samo lani jo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obiskalo več kot 20 milijonov ljudi. Med njimi je vsako leto tudi veliko število Slovencev.
Vplivi množičnega turizma na življenje v morju
Strokovnjake predvsem skrbijo vplivi turizma na morsko življenje ob skoraj 6.000 kilometrov dolgi hrvaški obali, poroča Dalmacija Danas.
Plaža Sakarun na Dugem otoku že dolga leta ponosno nosi naziv “hrvaški Karibi”. Privlačna obljuba po koščku obale s čudovitim belim peskom in kristalnim morjem v zaliv privablja številne turistične ladje. A zaradi množičnega obiskovanja je plaža danes le še obris tistega, kar je nekoč bila.
Odstranjevanje morskih alg in usedlin
Nekateri obiskovalci se pritožujejo, da jih v nekaterih predelih zaliva moti temnozelena morska trava (Posidonia Oceanica). Da bi obisk ostal visok, so upravljavci plaže travo začeli odstranjevati, ob tem pa s težko mehanizacijo odnesli tudi bel pesek. Plaža je tako postopoma začela izginjati.
“Nimamo veliko peščenih plaž, zato je pomembno zaščititi pesek, ki ga imamo ob obali,” opozarja geologinja Kristina Pikelj z Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Že leta 2021 je Pikelj začela projekt zaščite plaže Sakarun in tam rastoče morske trave, ki na območju deluje kot tako imenovana morska pljuča. Ključna je namreč za upočasnitev učinkov podnebnih sprememb, bistvenega pomena za morske habitate in ščiti plaže pred erozijo.
Umetne plaže
Ker se število turistov povečuje, lokalne oblasti širijo plaže zanje z nasipavanjem peska. To tehniko uporabljajo tudi na naravnih skalnatih plažah. Nasuti gramoz in pesek vsako zimo odnese morje, postopek pa je treba ponavljati pred vsako poletno sezono.
Dalibor Carević s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Zagrebu je povedal, da plaže umetno povečujejo tudi v Primoštenu. Meni, da je tamkajšnja praksa že presegla vse meje dobrega okusa. V mestu so namreč s plaž pred nasutjem peska odstranili velike skale in jih nadomestili s kupi peska. Plažo Mala Raduča so na tak način v manj kot desetletju povečali za okoli 20 metrov proti morju. “To ni dobro,” dodaja.
Strokovnjaki so večkrat opozorili pred odstranjevanjem več sto metrov skal vzdolž ene od osrednjih plaž.
Skale so zmleli in pomešali z lomljenim kamnom, da bi ustvarili umetno prodnato plažo, ki se je odprla leta 2011, postopek pa se ponavlja vsako leto.
Satelitski posnetki kažejo, da se je obala na plaži Mala Raduča v manj kot desetletju premaknila za približno 20 metrov proti morju.
Ranljiv ekosistem
Za razliko od Italije, Španije, Nizozemske ali Francije, ki prav tako “obnavljajo” svoje plaže, se na Hrvaškem v Jadransko morje izliva le malo rek, zaradi česar je njen ekosistem bolj ranljiv, ker je manj vajen dodatnega vnosa sedimentov.
Svoj davek terja tudi pretirana gradnja celo na zaščitenih morskih območjih, betoniranje, neupoštevanje predpisov in ogromne flote čarterskih plovil.
Narašča tudi število parkirišč, marin, pristanišč in cest.
Ena od dolgoročnih rešitev je ozaveščanje lokalnih prebivalcev in oblasti ter njihovo izobraževanje, so povedali strokovnjaki, ki zahtevajo bolj trajnostne rešitve.
“To osvajanje morja ni dobro in bi ga bilo treba odvračati,” je dejal Carević.
