NOVA RAZISKAVA: NENAVADNI NAVADNI DELFIN V SEVERNEM JADRANU
V društvu Morigenos so ta teden v uveljavljeni mednarodni znanstveni reviji Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems objavili pregledno raziskavo o pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu. Navadni delfin je danes najbolj ogrožena vrsta kitov in delfinov v Sredozemlju.
Navadni delfin (latinsko oz. strokovno ime Delphinus delphis) je bil nekoč v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem navadnega. Toda od 1970-ih let naprej je ta vrsta v celotnem Sredozemlju postala tako redka, da je sredozemska populacija na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredeljena kot Ogrožena. Spomnimo, vrsta delfinov, ki sicer živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu ter jo v društvu Morigenos redno preučujejo, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), in je v naših vodah stalno prisotna. Nekoč je vode severnega Jadrana naseljeval tudi navadni delfin, a je s tega območja praktično povsem izginil. V celotnem Jadranu ga zadnjih trideset let obravnavamo kot regionalno izumrlo vrsto, k čemer je najverjetneje prispevalo predvsem namerno in sistematično pobijanje v sredini 20. stoletja. Takrat sta Italija in nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina, saj se jih je obravnavalo kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire. Poleg omenjenega ubijanja sta verjetna vzroka za upad populacije tudi pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja.
Nekoč stalna, danes izjemno redka vrsta
Viri iz 1970-ih let navajajo, da so bile zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva opažene v 1940-ih letih. Od takrat pa vse do danes nimamo niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu, vse do primerov dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi 18-letne sistematične raziskave delfinov s strani društva Morigenos potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka. V slovenski strokovno-poljudni literaturi je navadni delfin sicer naveden kot slovenska avtohtona vrsta, kljub temu, da pravzaprav ni niti enega samega dokumentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije. »Spiridon Brusina, hrvaški naravoslovec, je v zapisih iz leta 1888 poročal o enem poginulem primerku iz Žavelj pri Trstu, ki naj bi ga nekoč hranili v Tržaškem prirodoslovnem muzeju. Omenjenega primerka Tržaški prirodoslovni muzej že dolgo ne hrani več, tudi če ga kdaj je. Na podlagi tega zapisa, ter glede na to, da je razdalja med Žavljami in slovensko-italijansko mejo le nekaj kilometrov, je bil navadni delfin uvrščen na seznam sesalcev Slovenije, pod predpostavko, da je v nekem trenutku verjetno pač moral prečkati tudi slovenske vode. Poleg tega je vrsta uvrščena tudi v slovenski Rdeči seznam ogroženih vrst sesalcev kot Ogrožena. Vendar pa navadni delfin v slovenskih vodah nikoli zares ni bil dokumentiran, vse do primerov, ki jih omenjamo v nadaljevanju«, pojasnuje Tilen Genov iz Morigenosa.
Prvi potrjeni primeri v Tržaškem zalivu in Sloveniji
Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in Sredozemlju danes nekaj posebnega in pomembnega, zato jih je pomembno dokumentirati. V društvu Morigenos poročajo, da so navadnega delfina med leti 2009 in 2012 večkrat dokumentirali na območju Tržaškega zaliva, tako na podlagi neposrednih opažanj na morju, kot tudi na podlagi najdenih poginulih živali, zato so svoje izsledke zbrali v novi pregledni raziskavi. Naravne oznake na hrbtnih plavutih so omogočile foto-identifikacijo (prepoznavanje osebkov po naravnih oznakah, s pomočjo fotografij) nekaterih od teh, s čemer so ugotovili, da so se v tem obdobju tukaj pojavili vsaj štirje različni osebki.
Prvi potrjeni primer te vrste v Sloveniji in Tržaškem zalivu so dokumentirali leta 2009, ko so potapljači pred Izolo s plovila posneli delfina in fotografije posredovali društvu Morigenos. V društvu so na podlagi fotografij nemudoma ugotovili, da gre prav za redkega navadnega delfina. Leto zatem so raziskovalci društva Morigenos v pristanišču Monfalcone (Tržič) dokumentirali samico z mladičem, ki se je tam zadrževala več mesecev. Na podlagi foto-identifikacije so s pomočjo kolegov iz Grčije ugotovili, da je ta samica leta 2008 že bila opažena v Jonskem morju v Grčiji, več kot 1000 km stran. Njena pot do Tržaškega zaliva predstavlja doslej najdaljše dokumentirano potovanje pri tej vrsti na svetu, o čemer so v društvu Morigenos poročali pred nekaj leti. Njen mladič je v začetku leta 2011 žal izginil, kar glede na njegovo starost najverjetneje pomeni, da je poginil. Njegovo mamo so na območju Tržaškega zaliva videvali še nekaj mesecev, nakar je tudi ona izginila. Istega leta so pred Izolo našli zelo razpadlo truplo delfinjega mladiča. Zaradi razpadlosti ni bilo možno ugotoviti za katero vrsto gre, vendar so raziskovalci na podlagi natančnega, skoraj forenzičnega pregleda očiščenih lobanjskih kosti ugotovili, da gre za navadnega delfina. Navadni delfini se namreč od vseh drugih vrst delfinov razlikujejo prav po zgradbi lobanje, saj imajo nebnico (kost ustnega neba) posebej oblikovano v dva žleba. Čeprav je nemogoče ugotoviti ali gre za istega mladiča, ki je bil pred tem opažen z mamo v pristanišču, je zelo velika verjetnost, da gre resnično za isto žival. Leta 2012 so pred Piranom opazili še enega navadnega delfina, na podlagi naravnih oznak pa potrdili, da gre za novi osebek, ki ga doslej še niso zabeležili.
Kot poudarja Tilen Genov, je zanimivo to, da je bilo na tem območju v razmeroma kratkem obdobju opaženih razmeroma veliko primerkov te vrste, sploh glede na njeno redkost in skupno število vseh dokumentiranih primerov v celotnem Jadranu. Raziskovalci so namreč okviru raziskave opravili tudi temeljit pregled literature in dosedanjih zapisov o pojavljanju te vrste v celotnem Jadranu. »A vendar navadni delfin v severnem Jadranu zaenkrat ostaja redka vrsta. Če se bo sčasoma v večjem številu vrnil v Jadran, zaenkrat težko rečemo. Na žalost so možnosti za to precej majhne, saj raziskovalci nikjer v Sredozemlju ne beležijo porasta številčnosti ali opažanj«, pove Tilen in izrazi upanje da bo ta raziskava služila kot izhodišče in spodbudila poročanje o morebitnih prihodnjih primerih, za boljši vpogled v pojavljanje navadnih delfinov v Jadranu.
»Če bomo za naše morje odgovorno skrbeli, bomo ohranili vsaj še zadnjo obstoječo vrsto delfinov pri nas ter morda celo omogočili povratek navadnega delfina. Veliki morski plenilci so pomembni za zdrave morske ekosisteme in so za ribištvo na dolgi rok koristni in ne škodljivi«, so prepričani v društvu Morigenos.
Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine. Za več informacij o delfinih pa obiščite www.morigenos.org ali www.delfini.si.
Foto: Tilen Genov – Društvo Morigenos
