Ko misli postanejo dejavnik tveganja
Depresija in anksioznost sta stanji, za kateri so značilne vztrajne negativne misli. Pri ljudeh s temi težavami se pogosteje pojavljajo tudi kognitivne motnje, zato so strokovnjaki že dolgo razvijali presejalne teste, s katerimi ločujejo med depresijo in demenco. Na teh testih se namreč kognitivna nezmožnost pogosto kaže zelo podobno kot pomanjkanje motivacije.
Do določene mere je to razumljivo – dolgotrajno slabo razpoloženje pogosto spremlja tako demenco kot tudi njeno diagnozo. A novejše raziskave opozarjajo na nekaj več: na ponavljajoče se negativno razmišljanje, imenovano tudi fatalistično, ki bi lahko vplivalo na hitrost razvoja bolezni.
Negativni miselni vzorci in možgani
Študije kažejo, da lahko stalno vračanje k negativnim mislim prispeva k zgodnejšemu pojavu demence ali k izrazitejšim simptomom pri tistih, pri katerih je bolezen že prisotna. Gre za dolgotrajen miselni vzorec, pri katerem posameznik znova in znova premleva skrbi, slabe izide in črne scenarije.
Čeprav znanstveniki poudarjajo, da neposredna vzročna povezava še ni dokončno dokazana, se kot ena od možnih razlag omenja stresni odziv telesa. Znano je namreč, da dolgotrajen stres sproža kemične procese, ki lahko povzročajo biološki stres v možganih.
Vloga optimizma kot zaščitnega mehanizma
Zdravo delujoči možgani so običajno naravnani optimistično. Pri razmišljanju pogosto uporabljamo tako imenovano pristranskost v korist optimizma – verjamemo, da imamo prav, da obstaja pravičnost in da se bodo stvari praviloma izšle v našo korist. Ta način razmišljanja nas ohranja motivirane, samozavestne in nas varuje pred nenehno zaskrbljenostjo.
Ko pa ta optimistični pogled oslabi, kar je pogosto pri depresiji, se raven stresa močno poveča. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim procesom lahko negativno vpliva na delovanje možganov in prispeva k razvoju različnih duševnih motenj.
Če so možgani že oslabljeni zaradi dejavnikov, povezanih z demenco, potem lahko vztrajni negativni miselni vzorci ta proces še pospešijo, opozarjajo strokovnjaki.
Povezava z Alzheimerjevo boleznijo
Posebej zanimive so ugotovitve raziskav, ki so preučevale povezavo med ponavljajočim se negativnim razmišljanjem in Alzheimerjevo boleznijo. Ljudje z izrazitejšimi negativnimi miselnimi vzorci so kazali hitrejši kognitivni upad, pri njih pa so pogosteje zaznali tudi večje količine beljakovin tau in amiloida, ki sta značilni za Alzheimerjevo bolezen.
Zanimivo je, da sama depresija in anksioznost sicer ostajata dejavnika tveganja za kognitivni upad, vendar nista bili neposredno povezani s kopičenjem teh beljakovin. To nakazuje, da bi lahko bili prav specifični miselni vzorci – in ne zgolj čustvena stanja – ključni dejavnik pri razvoju bolezni.
Vodja ene od raziskav je ob tem poudarila, da kratkotrajne življenjske stiske verjetno nimajo pomembnega vpliva na tveganje za demenco. Problematični so predvsem kronični, dolgotrajni negativni miselni vzorci, ki vztrajajo več let.
Je mogoče ukrepati?
Čeprav se nasvet »ne razmišljaj negativno« pogosto sliši poenostavljeno ali celo klišejsko, bi lahko imel v tem kontekstu tudi zdravstveni pomen. Prepoznavanje škodljivih miselnih vzorcev, njihovo ozaveščanje ter delo na bolj uravnoteženem načinu razmišljanja bi lahko dolgoročno predstavljali pomemben zaščitni dejavnik za zdravje možganov.
Raziskave na tem področju se nadaljujejo, a sporočilo je jasno: način, kako razmišljamo dan za dnem, morda ni pomemben le za naše razpoloženje, temveč tudi za dolgoročno delovanje možganov.
📌 Kaj je fatalistično oziroma ponavljajoče se negativno razmišljanje?
Fatalistično razmišljanje je miselni vzorec, pri katerem se posameznik znova in znova vrača k negativnim mislim, premleva črne scenarije, pogosto brez konkretne rešitve ali dejanske nevarnosti.
Zanj je značilno:
stalno premlevanje preteklih napak ali prihodnjih slabih izidov,
občutek, da se bodo stvari »itak slabo končale«,
prepričanje, da na potek dogodkov nimamo vpliva,
težave pri preusmerjanju pozornosti na bolj nevtralne ali pozitivne vidike.
Tak način razmišljanja je pogost pri depresiji in anksioznosti, raziskave pa kažejo, da lahko ob dolgotrajnem vztrajanju povečuje stresno obremenitev možganov in je povezan s hitrejšim kognitivnim upadom.
Pomembno je poudariti, da občasne negativne misli niso problematične – tveganje predstavlja predvsem kronično, ponavljajoče se negativno razmišljanje, ki traja mesece ali leta.
