Rebrače preplavile Istro
“To ne velja le za območje Pulja, temveč za celoten severni Jadran. Gre za planktonske organizme z zelo učinkovito strategijo razmnoževanja. Posameznik lahko na dan izleže od 1000 do 10.000 jajčec, mladi osebki pa se zelo hitro razvijejo in kmalu postanejo sposobni razmnoževanja. Tako lahko populacija v kratkem času nenadoma “eksplodira,” je ob tem pojasnila dr. Tjaša Kogovšek, znanstvena sodelavka na Inštitutu Ruđer Bošković v Rovinju.
Po njenih besedah je letos število rebrač bistveno večje kot v prejšnjih sezonah, na srečo pa ni poročil o meduzah.
Tujerodna vrsta bolj prisotna tudi pri nas
Tujerodna vrsta rebrače Mnemiopsis leidyi je letos ponovno bolj prisotna tudi v našem morju, nam je dejala dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.
“Za zdaj jih še ne beležimo v tako velikem številu kot ob hrvaški obali, se pa občasno zgodi, da jih morski tokovi na določenih mestih zberejo v gostejše ‘oblake’,” je pojasnila.
Ker se ta vrsta zelo hitro razmnožuje in jo lahko vetrovi ter morski tokovi prinesejo iz drugih delov obale, se lahko stanje pri nas hitro spremeni.
Po njenih besedah je ob tem pomembno poudariti, da rebrače za človeka niso nevarne, lahko so le moteče za posamezne kopalce.
Za razliko od rebrač, že nekaj časa pri nas ne opažajo meduz, pogrešajo pa tudi morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata), ki jo običajno srečujemo v drugi polovici poletja, ko je morje najtoplejše.
Kaj pa strupeni morski zmaji?
V Španiji so zaradi strupenih morskih polžev zaprli plaže, zato smo strokovnjakinjo povprašali tudi po tem, ali lahko t. i. modre zmaje prinese tudi k nam.
“Modri zmaji so v Sredozemskem morju velika redkost, zato je verjetnost, da bi jih morski tokovi prinesli vse do Tržaškega zaliva, ki predstavlja najbolj severni, hkrati pa večji del leta hladnejši del Sredozemskega morja, zelo majhna,” je pojasnila dr. Rogelja.
K širjenju te vrste iz tropskih proti zmerno toplim območjem pripomore segrevanje morja, je pa pojav modrih zmajev po njenih besedah pogosto povezan z množičnejšim pojavljanjem ožigalkarjev, s katerimi se prehranjujejo (npr. portugalska ladjica, škrlatna jadrnica in porpita). Teh vrst pa v severnem Jadranu ne beležimo.
