PREVERJAMO URBANE MITE
»Antonio, fa caldo.«
Priznajte, da ste ljubitelji italijanske televizije naslov tega članka prebrali z glasom ženske v reklami, ki se je na italijanskih programih pojavila v začetku novega tisočletja (tisti, ki je še niste videli, si jo lahko pogledate na youtubu). Sama pri sebi si v mislih ta stavek ponovim vsako poletje, ko se živo srebro povzpne do trideset stopinj ali več. In nič drugače ni letos.
V takšnih primerih vsi iščemo najboljši, najhitrejši in najbolj učinkovit način, kako se ohladiti. In kaj večini najprej pade na pamet? Klima. Itak.
- Prostor se bo prej ohladil, če klimo nastavimo na najnižjo možno temperaturo. Ni res. Potrpljenje je božja mast. Prostor se ne bo nič prej ohladil, če na klimi nastavimo hlajenje z najnižjo možno temperaturo. Najboljši način je ta, da že ob prižigu klimatske naprave nastavimo želeno končno temperaturo. Pomisliti moramo tudi na to, da mora biti razlika v zunanji in notranji temperaturi največ pet stopinj Celzija.
- Poraba električne energije je ob prižgani klimatski napravi zelo velika. Za vas imam dobro novico. Lahko mirno pospravite svoje denarnice. Sodobne klime so opremljene s tehnologijo, ki se prilagaja zunanjim in notranjim okoliščinam. Spremlja okoliščine v prostoru in ko doseže nastavljeno temperaturo, začne delovati z zmanjšano močjo ter tako varčuje z energijo. Porabo elektrike, ki se zgodi ob ugašanju in prižiganju klime, lahko enačimo s porabo energije, ki jo naprava porabi, ko ves čas neprekinjeno deluje (seveda če vas ne bo domov več ur, klimatsko napravo ugasnite oz. jo nastavite tako, da se prižge pol ure pred vašim prihodom). Pomembno vlogo pri porabi elektrike ima seveda tudi dobra izolacija prostora, ki ga želimo ohladiti, ter pametna izbira klimatske naprave (izberite takšno, ki ima inverterski motor – hitrost in moč delovanja motorja se ves čas prilagajata). Nasvet: Na internetu lahko poiščete tudi spletni kalkulator, s katerim izračunate porabo električne energije na dan.
- Zaradi klime lahko zbolimo. Ni res. Klimatske naprave so strah in trepet tistih, ki za posledico uporabe teh naprav pripisujejo kašelj, boleče grlo, vnetja ušes, prehlad …
Do danes še ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali trditev, da klima škoduje zdravju, saj je za razvoj prehlada potreben virus ali več njih. Klimatske naprave same po sebi torej ne prenašajo virusov. Moramo pa biti pazljivi na redno vzdrževanje in čiščenje filtrov, kjer lahko nastanejo bakterije, glivice, plesni in veliko prahu, kar vpliva na kakovost zraka in posledično tudi zdravje.
- Večja klima bo bolje in hitreje ohladila prostor. Ni res. Posvetujte se s strokovnjakom, prodajalcem in izberite energetsko varčno napravo, ki bo primerne velikosti za prostor, ki ga želite ohladiti. Prevelika naprava v prostoru ne bo posrkala dovolj vlage, zato bo ta sicer hladen, a vlažen. Če je pa premajhna, bo prav tako hladno, a nikdar dovolj prezračeno, zrak pa bo suh.
- Ventilator je boljša izbira kot klima. Je res in tudi ni res. Odvisno od tega, kaj si želite. Ventilatorji namreč prostorov ne ohlajajo, ampak samo povzročijo kroženje zraka, zato bo temperatura tudi ob večurnem delovanju ventilatorja ostala enaka.
Izberite osvežitev, ki bo vam najbolj ustrezala. Lahko je to klima, ventilator, pahljača, hladno morje, osvežilna pijača ali sladoled. Važno je le to, da boste na koncu rekli: »Antonio, fa freddo.«
Manca Hribovšek
