Ste že kdaj odprli knjigo ali začeli pisati nalogo, pa ste že po dveh minutah začutili neustavljivo željo, da primete telefon? Pogledate na uro in ugotovite, da ste namesto učenja naslednji dve uri preživeli ob gledanju naključnih posnetkov. Za to je v veliki meri kriv TikTok. Ta priljubljena aplikacija nam ponuja na tisoče zabavnih, nekaj sekund dolgih videoposnetkov, ki si sledijo drug za drugim brez konca. Čeprav se zdi to le nedolžna zabava za krajšanje časa med odmori, ima tovrstno početje globoke in resne posledice za naše misli ter vsakdanje življenje.
Glavna težava TikToka je, da nas razvaja s hitrimi nagradami
Vsakič, ko vidimo smešen posnetek, zanimiv trik ali dinamičen ples, občutimo trenutek veselja in vznemirjenja. Najbolj privlačno pri tem je, da se nam za ta občutek ni treba prav nič potruditi. Ni nam treba razmišljati, brati ali čakati. Če nam video slučajno ni všeč, preprosto podrsamo s prstom navzgor in v sekundi že dobimo novega. Naš telefon tako postane kot avtomat za hitro zabavo, ki nikoli ne presuši in vedno ponudi natanko tisto, kar nas v tistem trenutku pritegne.
Zaradi tega nenehnega drsenja se naši možgani izjemno hitro navadijo na ta nenavaden tempo. Naučijo se delovati v načinu, kjer vsaka stvar traja le nekaj sekund. Ko moramo nato početi nekaj običajnega, na primer brati daljše besedilo, poslušati razlago profesorja v šoli ali opraviti zahtevnejše delo za službo, trčimo ob zid.
V realnem svetu se stvari odvijajo veliko počasneje. Knjiga ne spremeni vsebine vsakih pet sekund, učitelj ne govori v vnaprej zmontiranih zabavnih stavkih, delo pa zahteva vztrajnost. Zato nam postane strašansko dolgčas, saj smo navajeni na nenehne svetlobne in zvočne dražljaje. Ker ti opravki zahtevajo dejanski čas in trud, naša zbranost hitro popusti, postanemo nemirni in misli nam skoraj samodejno odtavajo nazaj k zaslonu v žepu.
Posledice opazimo povsod. Težje si zapomnimo, kaj smo pravkar prebrali, med pogovorom s prijatelji nenehno preverjam obvestila, ocene v šoli ali produktivnost v službi pa začnejo padati. Postajamo ujetniki trenutka, ki ne znajo več počakati ali dokončati ene same stvari od začetka do konca brez prekinitve.
Če želimo svojo koncentracijo rešiti in ponovno prevzeti nadzor nad svojimi mislimi, moramo telefon enostavno večkrat odložiti. Čudežnega gumba ni. Za začetek si lahko določimo uro ali dve na dan, ko aplikacije sploh ne odpremo ali pa telefon pospravimo v drug prostor. Namesto nenehnega drsenja raje izberimo dejavnost, ki traja dlje časa brez kakršnih koli prekinitev. To je lahko tek v naravi, kuhanje po novem receptu, igranje družabnih iger ali dolg pogovor s prijatelji v živo, kjer je telefon obrnjen z zaslonom navzdol. Le s takšnim zavestnim treningom bomo svoje misli spet navadili na umirjen, naraven tempo realnega sveta in ugotovili, da je življenje zunaj zaslona pravzaprav veliko bolj bogato.
