Preverjamo urbane mite
Moj otrok bo Einstein današnjega časa!
Ker smo v karanteni bili vsi doma in preživeli več časa drug z drugimi, se mnogi radi pošalijo, da bomo zaradi koronavirusa čez par mesecev doživeli pravi »baby boom«. In zakaj pa ne? Vsako rojstvo predstavlja srečen dogodek, ki na svet prinese še eno bitje, ki bo za nami ustvarjalo prihodnost in spreminjalo svet. Vemo, da se med mladimi starši pojavlja neke vrste tekmovalnost, kateri otrok prej shodi, spregovori, koliko tujih jezikov zna že pri dveh letih, s katerimi športi se ukvarja in kako uspešen je pri tem. Vsak bi rad imel doma majhnega Einsteina, ki bi bil staršem in nonotom v ponos. Kaj pa lahko za to storite sami? Ali je res, da poslušanje klasične glasbe v nosečnosti in tudi kasneje zvišuje IQ otroka? Pa poglejmo.
V marsikateri reviji, članku ali knjigi lahko preberemo, da če ženska v nosečnosti posluša klasično glasbo, bo njen dojenček zagotovo bolj inteligenten, nadarjen za matematiko, umirjen, močnejši in bo hitreje razvil govor. Leta 1993 so objavili raziskavo, da poslušanje predvsem Mozartovih skladb pozitivno vpliva na še nerojenega otroka. Takrat je to povzročilo pravi preobrat, prodajati so začeli zgoščenke, namenjene nosečnicam, na katerih je bila posneta izključno Mozartova glasba. Kasneje so to trditev ovrgli. Zapisali so tudi, da če pa bodoča mamica rada vrti punk, bo otrok agresiven, rojen pred rokom in bo celo počasnejši v razvoju v samostojnega malčka. Vendar pa uradno še nobena od teh raziskav ni bila potrjena, saj na vsako nosečnost vpliva toliko različnih dejavnikov, da je nemogoče zaključiti, da je bila npr. prav klasična glasba tista, ki je tako ključno vplivala na npr. hiter razvoj govora pri dojenčku. Tudi danes na tržišču obstajajo različne slušalke, preko katerih lahko nosečnica otroku v maternici predvaja glasbo.
Kar zagotovo vemo, je to, da dogajanje zunanje okolice dojenček bolj intenzivno spremlja od 16. tedna nosečnosti naprej, ko se mu razvije sluhovod. Plodovnica odlično prevaja zvok in otrok že v maternici sliši glasove iz zunanjega sveta, prepozna mamin in očetov glas ter se na zvoke različno odziva.
Zanimivo je tudi to, da se glasbe in pravljic, ki mu jih predvajamo oz. beremo v nosečnosti, otrok spominja in prepozna še 4 mesece po porodu. Pri 26. tednih nosečnosti se plodu ob poslušanju glasbe pospeši srčni utrip, pri 33. tednih pa zna že dihati po ritmu.
Vsi starši si za svojega otroka želijo samo najboljše. Na nosečnost vpliva toliko dejavnikov, da je trditev, da klasična glasba vpliva na inteligenco nerojenega otroka, nemogoče potrditi ali zavreči. Še prijazen nasvet: Otroka, ki raste v trebuščku, ne zanima, kdo je Mozart in koliko bo njegov inteligenčni kvocient, ko odraste. Zanima pa ga, kdo sta njegova mama in oče. Zato dragi bodoči starši, čim več govorite, pojte, berite pravljice, predvsem pa imejte se radi. Otroka bo najbolj pomiril in hkrati razveselil prav vaš glas in vaše petje. Nosečnice pa poskrbite za dovolj tekočine, zdravo se prehranjujte, telovadite, spite, smejte se … Počnite to, kar vas veseli. In če je to obisk rock koncerta: pa naj bo! Vaš otrok zaradi tega ne bo nič manj inteligenten.
Manca Hribovšek
