Že od rojstva pa sem razpet med Trstom in Ljubljano, saj je mama Ljubljančanka, oče pa Tržačan.
Zelo pomembna se mi zdi izobrazba, zato šoli posvečam največ pozornosti, potem je tu šport, ki mi predstavlja zabavo in sprostitev. Treniram smučanje pri zamejskem Smučarskem klubu Brdina iz Opčin (Italija) in igram odbojko pri Alturi iz Trsta, rad pa imam tudi glasbo, tako že osem let obiskujem ure kitare v Glasbeni matici iz Trsta.
Včasih, ko se nabere vsega malo preveč, mi največjo oporo nudi družina. Seveda mi ogromno pomenijo tudi skupna druženja s prijatelji, ko gremo v kino, na kako zabavo ali športne dejavnosti, na kakšno dobro večerjo, kjer se ob dobri hrani vedno najde kakšna zanimiva tema za pogovor in smeh.
Letos, ko sem končal predzadnji, 4. letnik, sem imel valeto – pri nas ni taka kot v Sloveniji, saj na koncu nižje srednje šole (slovenski 8. razred) nimamo nobenega praznovanja/poslovilne ceremonije, a imamo na koncu višje srednje šole valeto. Le to organizirajo 5. in 4. letniki ter so na večerjo povabljeni tudi profesorji.
Pred tem pa sem se udeleži dveh tekmovanj.
Spomladi sem se v Italiji, kot prvi slovenski dijak v zgodovini tekmovanja Scienze Naturali, uvrstil v državni finale in se pomeril v naravoslovju z najboljšimi dijaki iz vse Italije.
Tekmovanje se začne najprej na šolski ravni, kjer je sodelovalo v vsej Italiji približno milijon dijakov, nato gredo prvi trije iz vsake šole na deželno tekmovanje. Sodelovalo je približno 500 italijanskih šol. Prvi iz deželne konkurence in drugi, če ima dobro točkovanje pri preverjanju (kot jaz, le 1 točko za prvo uvrščeno), se uvrstijo na državno tekmovanje, ki se je letos odvijalo v mestecu Assisi v Umbriji. Tekmovanje je potekalo v dveh naravoslovnih vedah, jaz sem tekmoval v skupini Vede o zemlji.
Moje drugo tekmovanje pa je bilo iz geografije, kjer sem se uvrstil v finale slovenskega prvenstva za srednješolce, kjer sem v Semiču zasedel 6. mesto in le za 1 točko zgrešil udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki je bilo avgusta na Tajskem.
Ponosen sem na svoje slovenske korenine in moj odnos do slovenske kulture se prične že doma, nadaljuje v slovenski šoli v Trstu in nadgrajuje v slovenskih športnih društvih in v slovenski glasbeni šoli – Glasbena matica v Trstu. Tako moj odnos ni nič manjši kot za Slovenca, ki živi znotraj meja Republike Slovenije. Na to sem zelo ponosen.
Kot vsak slovenski dijak v Italiji tekoče berem in govorim italijanski jezik. Glede branja, nam profesorji skozi leto naložijo kar veliko knjig kot del obveznih domačih branj, ki so včasih bolj nuja kot užitek, saj najraje prebiram mednarodne znanstvene publikacije ter tehnične knjige.
Letošnje poletne počitnice sem julija preživel s starši v kampu na Hrvaškem, avgusta pa sem si nabiral vredne izkušnje na OGS-Nacionalnem inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko v Trstu, prvi teden septembra pa bom obiskoval Univerzo za fiziko, kjer si bom nabiral nova znanja.
Tako se bom naslednje leto verjetno vpisal na univerzo, ki me bo povezovala z geofiziko.
Starša me usmerjata in podpirata, saj imata vedno posluh za moje ambicije ter me učita vrednot, ki jih bom potreboval skozi življenje: red, disciplino, poštenost, vztrajnost, prijateljstvo, zdrav življenjski slog .
Ko ju večkrat vprašam, zakaj sta včasih tako stroga in zahtevna, mi odgovorita, da življenje ni postlano z rožicami in da se je treba neprestano truditi.
Oba se ukvarjata s športom. Oče je redni profesor na Državnem liceju France Prešeren v Trstu, trener odbojke in smučanja, mama pa vodi svojo atletsko šolo v Sežani, kjer kot bivša atletska reprezentantka Slovenije, udeleženka največjih tekmovanj, uspešno vodi mlade atlete do uspehov z naslovi državnih rekordov in prvakov v pionirskih in mladinskih kategorijah U18.
