Deli novico s tvojimi prijatelji

Epidemiološka krivulja jesenskega vala se še ni povsem ustalila, napoved konca vala se zamika v januar.

 

Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu se veliko ukvarjajo z raziskovalnim delom. V tem trenutku delajo na epidemioloških modelih. O tem smo se pogovarjali z dekanom, izr. prof. dr. Petrom Vidmarjem.

 

Nam lahko poveste kaj več o epidemioloških modelih s katerimi delate?

Razvoj epidemije spremljamo predvsem iz razloga, ker nas zanima njen vpliv na pomorstvo in promet. Za modeliranje njenega poteka in s tem povezano kratkoročno napovedovanje uporabljamo klasične epidemiološke modele in statistične ocene. Pri tem se je potrebno zavedati, da modeli niso steklena krogla ampak le pomoč pri razumevanju njenega poteka.

 

Delate torej analizo stanja epidemije CO VID-19. Kakšne podatke lahko napovedujete?

Z modeli, ki jih uporabljamo lahko določamo stopnjo pojavnosti (incidenco) in hitrost njenega širjenja tj. ocenjujemo reprodukcijsko število R. V primeru karantene tj. ko je nekako zagotovljena socialna distanca in ni zunanjih vnosov v populacijo, lahko delamo kratkoročne ocene njenega trajanja. Ko pa se razmere ustalijo, lahko napovemo tudi obseg epidemije in čas njenega trajanja. Spodnji graf prikazuje spomladanski val, kjer se je dalo na nek način napovedati konec vala že nekje na začetku aprila, ko se je model stabiliziral. Epidemiološka krivulja jesenskega vala pa se še ni povsem ustalila, zato se tudi napoved konca vala trenutno še vedno zamika v januar.

 width=

 

 width=

 width=

Kaj še upoštevate pri napovedi?

Osnovni podatek pri napovedih je dnevno število pozitivnih primerov na testih. Zavedamo se, da se število testov ali pa načini testiranja spreminjajo. Vse to vpliva na velikost napake, ki jo nosi v sebi vsaka napoved.

 

Kakšna je napoved za prihodnost? Kaj kažejo podatki?

Trenutno kaže, da smo nekje na prevojni točki. Podatki namreč kažejo, da se je valu, ki je že popuščal, nekje v prvem tednu novembra verjetno pridružil nov val. Kot kažejo podatki, bi šlo lahko za obsežen izbruh epidemije v DSO-jih.

 

Do kdaj naj bi po vaših napovedih trajal drugi val?

Trenutno kaže, da bi lahko trajal nekje do začetka januarja. Model še ni stabilen, zato se bo napoved trajanja epidemije še nekaj časa spreminjala. Težava so torki, namreč zadnjih nekaj tednov število okužb oz. število pozitivnih testov iz ponedeljka na torek naraste za dvakrat.

Današnjih (17. 11. 2020) 1388 pozitivnih testov je za 2.8-krat višje od včerajšnjega števila in predstavlja najvišji dnevni skok od začetka vala, 2. oktobra. Vse bolj kaže na nek nov močan izbruh, namreč tudi R se je dvignil za kar 3% in trenutno znaša 0.96. Stopnja pojavnosti pa je narasla za 1% in znaša 939 oseb na 100.000 v 14-ih dneh.

 

Ali napovedujete tudi tretji val?

Kot rečeno, delamo s podatki, ki trenutno tega ne morejo napovedati.

 

Petra MežnarcOglasno sporočilo.