Analizo so uvedli v letu 2024, z njo pa je KPK raziskala obseg dodatnega dela zdravnikov, pravno ureditev tega področja, nadzorne mehanizme in finančne posledice dodatnega dela.
V analizi so upoštevani podatki o dodatnem delu zdravstvenega osebja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC Maribor med letoma 2020 in 2023. Komisija posameznih konkretnih primerov dodatnega dela ni preverjala in se do njih ni opredeljevala, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Ugotovili so več tveganj
V analizi so izpostavili več tveganj, med njimi pomanjkljiv, neučinkovit in neustrezen nadzor nad opravljanjem dodatnega dela, vključno s pristranskostjo tistega, ki ga nadzira. Trenutno lahko namreč zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov, navaja KPK.
Hkrati so izpostavili tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnih obremenitev zdravstvenega osebja, večanje stroškov in vprašanje racionalnosti porabe ter tveganje, da ima zasebni interes prednost pred javnim.
Tako so v UKC Ljubljana med letoma 2020 in 2023 izdali soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti 996 zaposlenim, skupno pa so izdali 4.866 soglasij. Največje število soglasij, izdanih istemu posamezniku, je 40.
Kot navaja analiza, je imelo v istem časovnem obdobju 1.585 redno zaposlenih v UKC Ljubljana sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo. Skupno število sklenjenih podjemnih pogodb je bilo 5.462, posameznik z največ podjemnimi pogodbami pa jih je imel sklenjenih 20.
Med letoma 2020 in 2023 so v mariborskem kliničnem centru soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu izdali 339 zaposlenim, skupno so izdali 2.359 soglasij. Največje število soglasij, izdanih istemu posamezniku pa je 49.
994 zaposlenih je imelo v istem obdobju sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo. Skupno število sklenjenih podjemnih pogodb je bilo 2.288. Posameznik z največ pogodbami je imel skupno sklenjenih 14 pogodb.
V UKC Maribor so poleg tega ugotovili odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov.
Priporočila zavodom in ministrstvu
Na podlagi zaznanih tveganj je KPK pripravil priporočila za njihovo preprečevanje. Med drugim zdravstvenim zavodom priporoča, da uvedejo periodične nadzore zunanjih neodvisnih izvajalcev in dodaten nadzor zaposlenih z nižjo storilnostjo in dodatno pregledajo svoje načrte integritete ter dodatno opredelijo tveganja in ukrepe za njihovo obvladovanje.
Zavodi naj zagotovijo, da opravljanje dodatne dejavnosti ali opravljanje samoplačniških storitev zdravstvenega osebja ne vpliva na izvajanje njihove javne službe, razen izjemoma, ko je sklepanje takšnih pogodb nujno potrebno in ne obstaja druga ustrezna rešitev.
Med priporočili je KPK še dodatno predlagal, da urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu vsem javnim zdravstvenim zavodom naroči, da pripravijo in sprejmejo postopkovnik za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela zdravstvenega osebja, s čimer se bo zmanjšalo dodatno tveganje pomanjkljive transparentnosti in sledljivosti teh postopkov.
Poleg tega naj ministrstvo za zdravje uvede centraliziran sistem za spremljanje obremenitev in dela zdravstvenega osebja vključno s centralizirano evidenco dovoljenj za dopolnilno delo, izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki bo omogočal pregled nad razporeditvijo dela med javnim in zasebnim sektorjem ter pripomogel k boljšemu vodenju zdravstvene politike
