Čeprav je ankaranski OPN redno navajan kot referenca, primer dobre prakse in vzor odgovornega načrtovanja in upravljanja, je bil deležen tudi nasprotovanja. Nezadovoljstvo nekaj pravnih in fizičnih oseb zaradi sprememb, ki jih je akt prinesel, je sprožilo več sodnih postopkov zoper OPN, nazadnje tudi postopkov pred Ustavnim sodiščem RS. V času od sprejetja OPN oktobra 2020 je bilo zoper akt vloženih skupno 35 tožbenih zahtevkov oziroma drugih pravnih sredstev, od tega 4 odškodninski zahtevki, 15 pobud za oceno ustavnosti in zakonitosti akta pred Ustavnim sodiščem RS ter 16 upravnih sporov za odpravo akta pred Upravnim sodiščem RS.
Do današnjega dne je bilo zavrženih 22 in zavrnjenih 9 tožb oziroma pobud za presojo ustavnosti, 4 postopki še niso pravnomočno zaključeni. “Občina Ankaran je upravičeno ponosna, da je doslej obranila vse zahtevke zoper OPN – izmed 35 sodnih postopkov (tožb) zoper OPN še niti eden ni bil uspešno zaključen za tožečo (nasprotno) stran,” ob tem pravijo na ankaranski občini.
Ankaranska občina pri pripravi OPNja ni kršila zakonodaje
Kot so včeraj zapisali v sporočilu za javnost, je zadnja odločba Ustavnega sodišča RS ponovno pritrdila lokalni skupnosti Ankarana. Po mnenju vodstva občine, je predmetna odločba Ustavnega sodišča RS precedenčna, saj ni relevantna le z vidika presoje zakonitosti in ustavnosti OPN Občine Ankaran v delu konkretnih oziroma posamičnih zemljišč, temveč z njo US RS postavlja smernice za odločanje tudi za prihodnje podobne primere in prostorske akte drugih občin. Ustavno sodišče RS je namreč pritrdilo ankaranskemu postopku priprave in načina sprejemanja OPN ter ugotovilo, da je bil ta postopek izpeljan skrbno, strokovno, zakonito in skladno z Ustavo, pri tem pa je kot pravilno postopanje občine poudarilo večkratno tehtanje med javnim in zasebnim interesom pri določitvi namenske rabe posameznih območji in nepremičnin.
Na občini so pojasnili, da je v predmetnem postopku Ustavno sodišče RS obravnavalo pobudo lastnikov nepremičnin, katerih namenska raba zemljišč se je z OPN spremenila iz centralnih dejavnosti (zazidljiva zemljišča) ponovno nazaj v gozdna in
kmetijska zemljišča. Ustavno sodišče RS je pritrdilo Občini Ankaran, da je pri določanju namenske rabe prostora oziroma pri pripravi OPN ravnala skladno z veljavno zakonodajo, Ustavo RS in pravili stroke ter preudarno, ko je pretehtala interese skupnosti v oziru do interesov posameznikov. Pri tem je sodišče poudarilo, da z dejanji Občine Ankaran pri sprejemanju OPN lastnikom zemljišč ni bilo poseženo v ustavno varovano človekovo pravico do zasebne lastnine.
“Od prvega dne nastajanja je bil cilj Občine Ankaran obramba prostora in zaščita narave, kajti dragoceni obmorski prostor je potreboval premišljeno razvojno načrtovanje in ustrezno zaščito naravnih danosti. Občina je v pripravo prostorskega akta vložila nadpovprečno veliko naporov, snovalci pa so pripravili vrhunski prostorski akt, čemur pritrjujejo najvišji strokovnjaki prostorskega urejanja. To, da nam tudi Ustavno sodišče RS v svoji odločbi ne le pritrjuje, temveč celo izpostavlja ankaranske argumente in postopke sprejemanja OPN kot napotek za prostorsko urejanje v lokalnih skupnostih, pa je za nas velik uspeh in še večji razlog za ponos. Ponovno dokazujemo, da najmlajša Občina Ankaran naloge iz pristojnosti lokalne samouprave opravlja z odliko,” o sodbi pravi ankaranski župan, Gregor Strmčnik.
Po pokopališču se v Ankaranu pripravljajo na ureditev zdravstvenega doma
