Dogodek je del znanstveno-raziskovalnega projekta “Potencial etnografskih metod v konservatorstvu stavbne dediščine v spornih krajih, primer severne Istre”, ki ga je lani (2021) na UP FHŠ pridobila doc. dr. Neža Čebron Lipovec. “Projekt raziskuje odnos med lokalnim prebivalstvom, skupnostjo ter njenim grajenim okoljem. Cilj projekta pa je oblikovati metodo, ki bi lahko prispevala k bolj vključujoči in participativni obravnavi dediščine in spomenikov med njihovo obnovo/prenovo,” pravi docentka s koprske Fakultete za humanistične študije.
Nova metoda se posebej posveča različnim spominom, tako osebnim, kolektivnim in tudi nesoglasnim spomnim, s tem pa tudi raznolikim vrednotenjem dediščine. Temelji pa na konceptu “govora spomina”, v katerem spomin ene osebe iz skupnosti prikliče spomin druge osebe, različni spomin skupaj pa sestavijo mozaik uvidov o dotični temi, v tem primeru stavbi zadružnega doma.
Na bertoškem večeru se je tak preplet spominjanj razbohotil, dogodek je trajal tri ure in lahko bi še več. Zbranih je bilo mnogo pozabljenih in neznanih podatkov o stavbi, izostril pa se je tudi pomen, ki ga ta stavba ima za skupnost: zgradila ga je skupnost, predstavljal je (in še danes predstavlja) središče njenega skupnostnega delovanja, zato mora tak tudi ostati. Bertoški zadružni dom bo namreč v kratkem deležen večje prenove.
“Osrednje vprašanje izhaja iz analize različnih primerov stavb, vse v obmorskem delu severne Istre, ki so bodisi uradno zavedene kot spomeniki ali dediščina bodisi imajo prepoznano visok pomen med lokalno skupnostjo. Prav zaradi izjemnega pomena zadružnega doma za lokalno skupnost v Bertokih je bil ta predstavljen tudi kot eden izmed desetih izbranih primerov, predstavljenih mednarodnemu občinstvu v Slovenskem paviljonu “Skupno v skupnosti” na lanskem mednarodnem Arhitekturnem bienalu v Benetkah, ki je bil posvečen temi “Kako bomo živeli skupaj? / How will we live together?”,” še pojasnjuje Čebron Lipovčeva.
