Jogurt ali kefir: To je zdaj vprašanje
Ne glede na to, kako podobna se nam zdita, med njima obstajajo razlike, ki vplivajo na to, komu priporočamo en izdelek in komu drugega, koristi, ki jih prinašata, pa niso enake, zato lahko glede na vaše potrebe izberete, ali sta za vas oba izdelka ali samo eden.
Za razjasnitev dvomov smo se pogovarjali z nutricistko in dietetičarko Tanjo Olajdžija, v nadaljevanju pa si preberite vse razlike, prednosti in nasvete za uživanje jogurta in kefirja, ki jih je delila z nami.
Glavne razlike v sestavi
Jogurt in kefir sta fermentirana mlečna izdelka, ki se razlikujeta po mikroorganizmih, hranilni vrednosti in učinkih na zdravje. Energijska vrednost je odvisna od vsebnosti mlečne maščobe, medtem ko je vsebnost beljakovin v povprečju 3-5 g na 100 g, grški jogurt pa lahko tudi več kot 10 g. Kefir vsebuje nekoliko manj ogljikovih hidratov (3 – 6 g) zaradi fermentacije.
Jogurt se proizvaja s pomočjo bakterij Lactobacillus delbrueckii in Streptococcus thermophilus, ki laktozo razgrajujeta v mlečno kislino. Kefir vsebuje več bakterij in kvasovk, vključno z Acetobacter in Saccharomyces, zaradi česar je bogatejši s probiotiki.
Komu se priporoča jogurt in komu kefir?
Kefir vsebuje več probiotičnih sevov, tudi kvasovke, zato je odličen za ljudi s porušeno črevesno floro, po antibiotikih ali s sindromom razdražljivega črevesja. Zaradi encimov, ki razgrajujejo laktozo, je bolj primeren tudi za osebe z blago intoleranco. Njegova sestava lahko pomaga pri vnetnih črevesnih boleznih, glivičnih okužbah in šibki imunosti.
Jogurt pa ima blažji probiotični učinek in je bolj primeren za ljudi z občutljivim želodcem, refluksom ali gastritisom. Jogurt je varnejša izbira tudi za otroke in nosečnice.
Jogurt in kefir ugodno vplivata na prebavo in zdravje črevesja, vendar ima kefir močnejši probiotični učinek zaradi večjega števila koristnih mikroorganizmov.
Oba izdelka blagodejno vplivata na prebavo
Jogurt izboljša prebavo laktoze, spodbuja delovanje črevesja, vzdržuje ravnovesje mikrobiote in lahko ublaži drisko, ki jo povzročajo antibiotiki.
Kefir dodatno krepi črevesno mikrobioto, vsebuje kvasovke in več sevov bakterij, ki delujejo proti škodljivim mikroorganizmom, kot sta Helicobacter pylori in E. coli.
Kefir je bolj primeren za ljudi z intoleranco. Fermentacija v kefirju še dodatno zmanjša raven laktoze, kar olajša prebavljivost.
Jogurt in kefir lahko zmanjšata napenjanje in pline z uravnovešanjem črevesne flore, kefir pa dodatno pomaga pri prebavi, mehča blato in lajša zaprtje. Lahko tudi lajša drisko, ki jo povzročajo antibiotiki, in olajša razgradnjo kompleksnih ogljikovih hidratov.
Koliko jogurta in koliko kefirja bi morali popiti na dan?
Za splošno zdravje in ravnovesje črevesne flore se priporoča 150 – 250 ml na dan. Pri prebavnih motnjah, oslabljeni imunosti ali po antibiotikih lahko uživamo kefir v količini do 300 ml, jogurt pa do 250 g na dan.
Športniki in ljudje, ki si želijo več beljakovin, lahko zaužijejo 250-300 g grškega jogurta.
Začetnikom in ljudem z občutljivim želodcem svetujemo, da začnejo z manjšimi količinami (50–100 ml kefirja ali 100 g jogurta) in jih postopoma povečujejo. Pri hujših prebavnih težavah ali kandidiazi je treba kefir uvajati postopoma in pri tem spremljati reakcijo telesa.
Kdaj ju zaužiti?
Kefir in jogurt je najbolje zaužiti ob obroku ali kot prigrizek, saj blažje delujeta na želodec in izboljšata prebavo. Jemanje zjutraj na prazen želodec ali zvečer pred spanjem ima lahko dodatne koristi, vendar lahko povzroči nelagodje pri občutljivih posameznikih.
Ljudje s hudo intoleranco za laktozo ali alergijo na mlečne beljakovine naj se izogibajo obema izdelkoma. Prav tako lahko kefir povzroča težave ljudem z intoleranco na histamin ali tistim, ki ne prenašajo fermentirane hrane.
