Kulinarični poznavalci namreč navajajo, da se s pranjem riža pred kuhanjem zmanjša količina škroba in da se to najbolje pozna pri izpiranju motne vode. Zato je po njihovem mnenju treba riž oprati, če vaš recept zahteva ločeno zrno. Po drugi strani pa je lahko pranje riža navada, pa tudi mnenje, da vsebuje različne škodljive snovi, ki bi jih s pranjem morali odstraniti.
Vendar pa je nedavna študija, ki jo je objavil ScienceDirect, pokazala, da postopek pranja ni vplival na lepljivost ali trdoto riža.
V tej raziskavi so uporabili tri različne vrste riža, in sicer glutinozni, srednjezrnat in jasminov riž. Pripravili so tri različice teh vrst riža. V prvi različici jih sploh niso umivali, v drugi različici so jih trikrat sprali z vodo, v tretji različici pa kar 10-krat.
Na koncu so raziskovalci dokazali, da lepljivost ni posledica površinskega škroba – amiloze, temveč drugega škroba, imenovanega amilopektin, ki se med kuhanjem izpere iz riževih zrn.
Pomembno je tudi poudariti, da riž vsebuje dokaj visoko raven arzena, zato se je s pranjem riža izkazalo, da odstrani približno 90 odstotkov tako imenovanega biološko dostopnega arzena, odplakne pa tudi veliko količino drugih hranil, pomembnih za naše zdravje, vključno z bakrom, železom in cinkom.
