Starša morata najprej biti sposobna uravnavati svoja težka čutenja
Pomembno je, da starši najprej zmorejo pomiriti svoja težka čutenja, da bodo lahko zares začutili svojega mladostnika v njegovih potrebah. Težava nastane, če se starš mladostnikovih močnih čutenj ustraši oz. mu mladostnikovi odzivi prebudijo njegova potlačena težka čustva, največkrat jezo. Takrat se mora starš vprašati, od kod to v njem izhaja.
Mladostnik je sam sebi nepredvidljiv, neobvladljiv, zato je v sebi prestrašen
Mladostnik potrebuje starša, ki mu pomagata, da se umiri, poleg tega se od njiju uči, na kakšen način se bo kasneje v življenju lahko pomiril ob močnih afektih jeze ali sramu. Starša morata biti ob mladostniku in mu pomagati s svojo prisotnostjo, da zmoreta z umirjenim tonom komunicirati in se po potrebi tudi opravičiti. Ravno s takim odnosom dajeta otroku popotnico za delovanje v bodočih pomembnih odnosih.
Tri ključne komponente starševstva v tem obdobju
To so predvidljivost, doslednost in čustvena dostopnost. Mladostnik je v tem obdobju sam sebi nepredvidljiv, zato potrebuje ob sebi umirjenega starša, ki ga razume in mu pomaga pri samoregulaciji. Mladostnik največkrat prosi za pomoč z najbolj neprimernim vedenjem, zato je pomembno, da starši zaznajo in pravilno razumejo te klice v stiski in mu takrat nudijo podporo in ga ne kritizirajo. Mladostnik najbolj ceni, ko vidi, da bosta starša kljub njegovemu upiranju mirno vztrajala ob njem. Starša morata dati mladostniku vedeti, da bosta z njim, kadarkoli bo v stiski in četudi bo naredil kakšno napako. Mladostniku je v tem obdobju treba postavljati jasne meje in mu nuditi strukturo. Starša morata biti pozorna na njegov razvoj in ga omejiti, ko je to potrebno, tako govorno, miselno kot čustveno. Mladostnik potrebuje strukturo, zato je pomembno, da mu starši nudijo stabilnost in mu postavljajo jasna pravila. Z mladostnikom bomo hitro izgubili stik, če za določeno omejitev ne bomo imeli pravega razloga, če bomo nekaj zahtevali v slogu »Ker sem jaz tako rekel/a in pika!«. Mladostnik potrebuje dialog ter utemeljitev določenih pravil in omejitev. Seveda je pomembno, da potem starša spoštljivo vztrajata pri postavljenih mejah. Le tako bo mladostnik razumel, da so to res vrednote staršev. Na tak način bo tudi on ponotranjil in živel te vrednote – preko zgleda, ki ga dobi z delovanjem in čustvovanjem svojih staršev.
Navzven upor in neodvisnost, navznoter klic po staršu
Velikokrat se na zunaj zdi, da se mladostnik upira, dokazuje, išče spore, si želi biti neodvisen, vendar si globoko v sebi močno želi nekaj drugega – želi si in potrebuje starša, njuno podporo, vodenje in predvsem pomoč pri umiritvi težkih čutenj.
