Pet poslancev Gibanja Svoboda je na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel naslovilo pobudo za začetek postopkov ustanovitve Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Primorska v okviru Splošne bolnišnice Izola. Po njihovem mnenju bi takšna institucija pomembno izboljšala dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev na Primorskem ter podprla razvoj zdravstvenega in izobraževalnega sistema v regiji.
Pobudo so podpisali poslanci Robert Janev, Tamara Kozlovič, Andreja Živic, Aleksander Prosen Kralj in Mirjam Bon Klanjšček. Predlagajo, da ministrstvo ustanovi posebno delovno skupino ali naroči projektno nalogo, ki bi analizirala možnosti za vzpostavitev tretjega univerzitetnega kliničnega centra v Sloveniji. Med ključnimi nalogami bi bila tudi proučitev prostorske umestitve projekta ter zagotovitev potrebnih kapacitet, vključno z rezervacijo državnih zemljišč za širitev dejavnosti na območju izolske bolnišnice.
Medicina na Primorskem kot pomemben razlog
Eden od osrednjih argumentov za ustanovitev UKC je načrtovana uvedba študija medicine na Univerzi na Primorskem. Prvi vpis študentov je predviden v študijskem letu 2027/2028. Fakulteta za vede o zdravju načrtuje novogradnjo v neposredni bližini bolnišnice, kar bi omogočilo sodobne pogoje za izvajanje študijskega programa. Poslanci opozarjajo, da bo ob tem nujno zagotoviti tudi ustrezne bolnišnične kapacitete za klinično usposabljanje in praktično izobraževanje bodočih zdravnikov.
Po njihovem mnenju bi projekt pomenil uskladitev zdravstvene infrastrukture z dejansko vlogo prostora, hkrati pa bi prispeval k večji prostorski pravičnosti, kakovosti življenja in dolgoročni odpornosti obalno-kraške regije ter širše Slovenije.
Strateški pomen regije
Pobudniki poudarjajo, da je območje Kopra z Istro v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 opredeljeno kot središče prve ravni in mednarodnega pomena. Takšna središča so namenjena razvoju najvišje ravni javnih storitev, vključno s terciarno zdravstveno dejavnostjo, kamor sodi univerzitetni klinični center.
Po njihovem prepričanju bi UKC v Izoli pomenil nadgradnjo obstoječe infrastrukture in uskladitev z državnimi usmeritvami. Strategija namreč predvideva tesnejše povezovanje zdravstvenih storitev med Koprom, Izolo, Piranom in Ankaranom ter širšo primorsko regijo.
Namesto gradnje popolnoma nove ustanove bi nadgradnja izolske bolnišnice po mnenju poslancev omogočila racionalnejšo izvedbo projekta, postopno uvajanje kliničnih programov ter učinkovitejšo uporabo obstoječega znanja in kadrov. Hkrati bi se okrepilo sodelovanje z drugimi bolnišnicami v zdravstveni regiji Zahod.
Naložbe in razvoj zdravstvene mreže
Prizadevanja za izboljšanje zdravstvene oskrbe na Primorskem že potekajo. Vlada je denimo zagotovila 34,5 milijona evrov za prenovo centralnega operacijskega bloka in enote intenzivne terapije v Splošni bolnišnici Izola.
Po oceni poslancev bi nadaljnja vlaganja v infrastrukturo skupaj z uvedbo študija medicine prinesla nove izobraževalne priložnosti, okrepila zdravstveno mrežo v regiji ter izboljšala delovne pogoje za zdravstvene delavce.
Če bo pobuda dobila politično podporo, bi projekt lahko predstavljal pomemben razvojni korak za Primorsko in prispeval k bolj enakomerni dostopnosti zdravstvenih storitev v Sloveniji.
