Kolikšna je plača za razpisano delovno mesto? To je eno prvih vprašanj, ki zanima iskalce zaposlitve, vendar odgovor nanj pogosto dobijo šele med zaposlitvenim postopkom. Evropska unija želi s pravili o preglednosti plačil takšno prakso spremeniti in zaposlenim omogočiti tudi boljši vpogled v razlike med plačami za primerljivo delo.
Slovenija bi morala evropsko direktivo v svojo zakonodajo prenesti do 7. junija 2026, vendar je rok zamudila. Kot danes poroča Forbes Slovenija, pristojno ministrstvo še pripravlja končno različico zakonskega predloga, ki naj bi ga socialni partnerji ponovno obravnavali novembra.
Če bo postopek potekal po načrtih, bi lahko bil zakon sprejet v prvem četrtletju leta 2027.
Plača ali plačni razpon znana že pred razgovorom
Ena najpomembnejših novosti evropske direktive zadeva zaposlitvene postopke. Delodajalci bodo morali kandidatom pravočasno posredovati podatek o začetni plači ali njenem razponu.
To ne pomeni nujno, da bo moral biti znesek naveden v vsakem zaposlitvenem oglasu. Direktiva dopušča tudi možnost, da delodajalec informacijo posreduje pred zaposlitvenim razgovorom oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča pregledno pogajanje o plačilu.
Novost je pomembna predvsem zato, ker bi kandidati lahko že pred razgovorom ocenili, ali ponujeno delovno mesto ustreza njihovim finančnim pričakovanjem.
Direktiva predvideva še eno spremembo: delodajalci kandidatov ne bodo smeli spraševati, koliko so zaslužili pri prejšnjih delodajalcih oziroma v sedanji zaposlitvi.
S tem želi Evropska unija preprečiti, da bi se morebitne pretekle razlike v plačilu prenašale tudi v prihodnje zaposlitve.
Zaposleni bodo lahko zahtevali podatke o primerljivih plačah
Nova ureditev ne bo vplivala le na ljudi, ki iščejo zaposlitev, temveč tudi na tiste, ki so že zaposleni.
Delavci bodo lahko od delodajalca zahtevali informacije o povprečnih plačah zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Podatki bodo morali biti razčlenjeni po spolu.
Pri tem ne gre za pravico do vpogleda v individualno plačilno listo posameznega sodelavca, temveč za informacije o povprečnih ravneh plačil v primerljivih skupinah zaposlenih.
Delodajalec bo moral zahtevane podatke posredovati najpozneje v dveh mesecih.
Zaposleni bodo morali imeti tudi dostop do meril, na podlagi katerih se določajo plače in možnosti napredovanja. Ta merila bodo morala biti objektivna in spolno nevtralna.
Večja podjetja bodo morala poročati o razlikah v plačah
Direktiva določa tudi obveznosti za delodajalce glede spremljanja in poročanja o plačnih razlikah med ženskami in moškimi.
Po evropskih pravilih bodo morali delodajalci z najmanj 250 zaposlenimi poročati vsako leto, tisti s 150 do 249 zaposlenimi pa vsaka tri leta. Prvo poročanje je predvideno do 7. junija 2027.
Za podjetja s 100 do 149 zaposlenimi se obveznost poročanja začne pozneje, leta 2031, in se nato ponavlja vsaka tri leta.
Če bo pri posamezni kategoriji zaposlenih ugotovljena najmanj petodstotna razlika v povprečnem plačilu žensk in moških, ki je delodajalec ne bo mogel utemeljiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi razlogi, bo moral ustrezno ukrepati.
Če takšne razlike ne bo odpravil v šestih mesecih po predložitvi poročila, bo moral skupaj s predstavniki delavcev izvesti podrobnejšo oceno plačil.
Pomembno je poudariti, da vsaka razlika v plači še ne pomeni diskriminacije. Plačilo se lahko razlikuje zaradi delovnih izkušenj, odgovornosti, zahtevnosti dela in drugih objektivno utemeljenih okoliščin.
Zakaj se sprejemanje zakona v Sloveniji zapleta?
Priprava slovenske zakonodaje se je začela že pred iztekom evropskega roka. Osnutek zakona je bil februarja posredovan Ekonomsko-socialnemu svetu, kjer je steklo usklajevanje med predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade.
Postopek se je nato ustavil v času državnozborskih volitev in oblikovanja nove vlade.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je za Forbes Slovenija pojasnil, da se pristojna strokovna skupina po nastopu nove vlade še ni ponovno sestala.
Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport medtem zagotavljajo, da je zakonski osnutek v zaključni fazi priprave. Usklajujejo še razdelitev pristojnosti med organi, ki bodo sodelovali pri izvajanju novih pravil.
Po njihovih napovedih naj bi bilo besedilo pripravljeno novembra, ko naj bi se nadaljeval tudi socialni dialog.
Sindikati in delodajalci imajo različna pričakovanja
Med razlogi za počasnejše sprejemanje zakonodaje so tudi različna stališča socialnih partnerjev.
Predstavniki delodajalcev opozarjajo, da bi lahko nekatere predlagane rešitve presegle minimalne zahteve evropske direktive in podjetjem povzročile dodatne administrativne ter finančne obremenitve.
Sindikati na drugi strani zagovarjajo strožje mehanizme za preprečevanje neupravičenih razlik v plačilu.
Med njihovimi predlogi so bile tudi sankcije za delodajalce, ki ugotovljenih nepravilnosti ne bi odpravili pravočasno, ter večja javna preglednost podjetij, pri katerih bi se pojavljale neutemeljene plačne razlike.
Končna ureditev bo odvisna od nadaljnjih pogajanj in sprejetega zakonskega besedila.
Bodo nova pravila veljala tudi za manjša podjetja?
Da, vendar ne bodo imele vse organizacije enakih obveznosti.
Osnovne zahteve glede preglednosti plačil, obveščanja kandidatov in pravic zaposlenih bodo zajemale tudi manjše delodajalce.
Obveznost rednega poročanja o plačni vrzeli pa je po evropski direktivi vezana predvsem na podjetja z najmanj 100 zaposlenimi, pri čemer so določeni različni roki.
Države članice lahko za manjše delodajalce določijo nekatere izjeme in prilagoditve. Zato bo za slovenska podjetja pomembna predvsem končna vsebina nacionalnega zakona.
Kdaj bodo spremembe dejansko začele veljati?
Čeprav je evropski rok za prenos direktive že potekel, to še ne pomeni, da so vse predvidene obveznosti avtomatično začele veljati za zasebne delodajalce v Sloveniji.
Dokler nacionalni zakon ne bo sprejet, je treba razlikovati med zahtevami evropske direktive in trenutno veljavnimi slovenskimi predpisi.
Ob tem načelo enakega plačila žensk in moških za enako delo oziroma delo enake vrednosti v Sloveniji že velja na podlagi zakona o delovnih razmerjih.
Nova zakonodaja naj bi predvsem izboljšala preglednost in zaposlenim olajšala ugotavljanje ter uveljavljanje morebitnih kršitev.
Po zadnjih informacijah pristojnega ministrstva bi lahko zakon sprejeli v prvih treh mesecih leta 2027. Natančen datum začetka uporabe posameznih določb pa bo znan šele po sprejetju zakona.
Za zaposlene in iskalce zaposlitve bodo spremembe pomenile predvsem več informacij o plačah, za delodajalce pa potrebo po preglednejšem in bolj sistematičnem določanju plačil.
