Bogdan Sojič: »Vedno me je bilo strah pred obiskom glasbene šole, ker sem bil kot otrok zelo introvertiran«

Deli novico s tvojimi prijatelji

Bogdan uspešno nadaljuje zgodbo legendarnega portoroškega lokala Kanela. Ustanovil je Medgeneracijski kulturni center Kanela (v nadaljevanju društvo Kanela), ki bo že drugo poletje zapored poskrbelo za pestro glasbeno poletje na Obali. Zase pravi, da v njem živita dva dela – prvi, ki ga lahko vidimo na odru za bobni ter drugi, ki je v zakulisju in je popolnoma predan organizaciji dogodkov in vsem projektom društva Kanela. Kako je zgledala pot od prestrašenega mladega trobentača do glasbenika in podjetnika, ki se v nasprotju z vsemi Ljubljančani z Obale umika v prestolnico, da si oddahne in odpočije, pa si preberite v tokratnem intervjuju.

 

Pred društvom, pred urami, preživetimi za računalnikom, je bila le glasba. Kdaj in kje se je začela tvoja glasbena pot?

Z bratom sva zagotovo navdušenje nad glasbo dobila doma – velikokrat sva norela po hiši in se pretvarjala, da sva člana Rolling Stonesov in »igrala« kitaro na teniške loparje. Oče naju je vpisal v glasbeno šolo in dodelili so mi trobento. Vedno me je bilo strah pred obiskom glasbene šole, ker sem bil kot otrok zelo introvertiran. Trobenta pa je bila zame kot otroku neke vrste sramota, kot da bi rokerju dal v roke harmoniko. Kmalu pa sem ugotovil, da je tudi trobenta prav lušten instrument in sem v času obiskovanja mladinskega pihalnega orkestra začel resno uživati v igranju trobente in jo začel razumevati kot instrument.

 

In potem so na vrsto prišli bobni?

Prav v obdobju, ko smo ogromno časa preživeli na potovanjih s pihalnim orkestrom, sem spoznal Davida Morgana in Tomija Puriča, videl, kako sta igrala in se popolnoma zaljubil v bobne. Med premori sem namesto na cigaret odšel za 15 minut bobnat, saj jih doma nisem imel. V glasbeni šoli tega niso najbolj podpirali, ampak sam sem razmišljal samo še o bobnih. V enem letu sem se pripravil na sprejemne izpite za Akademijo v Celovcu, vadil sem po šest ur na dan in podrobno opazoval tehniko Morgana in Puriča, in bil tudi sprejet. In bobni so me res popolnoma prevzeli – spalnica je postala vadnica za bobne, povsod sem nosil palčke in razmišljal sem le še o tem.

Po dveh letih v Celovcu sem pustil akademijo in se vrnil na Obalo. Vedno sem si želel končati še neko šolo, zato sem se pred korono vpisal še na Konservatorij v Trstu, kjer počasi zaključujem še s svojimi študentskimi leti.

 

Je potem prišlo že obdobje skupine eskobars?

Bil sem vpleten v jazz sceno, a sem hitro spoznal Jureta Lesarja, s katerim sva ustanovila skupino Eskobars. Rabil sem nekaj svojega in z Juretom sva naredila indie band kot alternativo neštetih jazz trijov in skupin na Obali, v katerih so vsi igrali z vsemi in niso igrali avtorske glasbe. Eskobars je projekt, ki mi je še vedno v ponos, komade lahko še vedno slišite po radiju, letos pa smo po letih premora ponovno združili moči in imeli pred kratkim koncert, morda pa v bližni prihodnosti zakuhamo še kakšno novo skladbo ali album (nasmeh).

 

Ime Kanela je bilo najprej ime legendarnega lokala, zdaj mladega društva. Načrtujete spet odprtje kakšnega prostora z imenom Kanela?

Ja, želja je, da bi imeli prostor. Ime je nastalo, ker se je lokal zaprl in je bilo nekaj let tišine, ni bilo ničesar. Potem pa sem dobil idejo za društvo, ki bi delalo v obliki nevladne organizacije isto – ampak na različnih lokacijah, na različnih predelih obale. Tudi v lokalu Kanela smo delali podobno – organizirali smo koncerte – le da je bil to še poseben prostor, ki je bil kot neka dnevna soba za druženje, neke vrste kulturni center, kjer se je vedno nekaj dogajalo.

 width=

Kakšne aktivnosti si organiziral lansko leto v okviru društva Kanela?

Društvo sem ustanovil lansko leto na svoj rojstni dan, konec junija. Zagodle so nam tudi omejitve zaradi korone, a vseeno smo uspešno izpeljali tri bolj vidne projekte. Prvi med njimi je bil natečaj za še neuveljavljene bande z avtorsko glasbo – Obalna mini turneja za neznane. Mladi so imeli različne koncerte, se predstavili občinstvu in na koncu smo z žirijo izbrali najboljše tri skupine. Njim smo financirali snemanje videospota, glasbeni studio za snemanje singla in profesionalno fotografiranje. Podporniki projekta Obalna mini turneja za neznane so bili podjetje Entertainment d.o.o. in Turistično združenje Portorož. V veliko pomoč pa sta nam bila tudi Anže Šoba in Maja Plahutnik Nahtigal.Nastopili so tudi na festivalu Kanela v Avditoriju in se tako predstavili še širšemu občinstvu. Skupina Paranoise bo ravno v naslednjem mesecu pri naši založbi Kanela bar records izdala komad.

Naredili smo tudi prvi obalni sejem plošč in gramofonov in drugih nosilcev analognega zvoka ter organizirali humanitarno akcijo skupaj s klubi študentov občin Koper, Izola in Piran. Sezono smo zaključili še s prej omenjenim festivalom Kanela.

Glede na to, da sem glasbenik po duši, sem nesrečen, ker časovno ne uspem vaditi in biti za instrumentom. A tudi letošnje poletje bo za društvo zelo zanimivo, za kar se je vredno tudi malo manj časa posvetiti bobnom. Vedno moram dati na tehtnico, kaj je prednostno in včasih sem te tehtnice že pošteno naveličan.

 width=

Kakšni so zastavljeni cilji društva za letošnje poletje?

Konec junija bomo praznovali prvo obletnico društva in otvoritveni večer natečaja, 28. junija v Luciji. Na zaključnem večeru bomo izbrali štiri skupine, ki bodo skupaj z največjimi imeni slovenske in balkanske pop-rock scene nastopile na velikem odru Amfiteatra Avditorija Portorož na Portoroških nočeh, ki se bodo odvijale od 11. 8. do 14. 8. 2022. V sklopu Portoroških noči pa bo letos organiziran tudi festival Kanela, na katerem bo med drugimi nastopila tudi skupina Bajaga. Sodelujemo že v Epicentrom Piran, s katerim bomo soorganizirali praznovanje dneva mladosti, 28. maja v Luciji, na travniku Epicentra.

V planu imamo tudi po dolgem času v Portorož spet pripeljati Rockabilli festival, ki bo letos kar štiridnevni dogodek konec julija, v soorganizaciji z Avditorijem Portorož, pod imenom Rockin riviera weekender rockabilly festival.

Vse datume in dogodke pa najdete na spletni strani društva mkc-kanela.com.

 

Kaj pa načrti za prihodnost? Se vidiš bolj v društvu kot na odru?

Vleče me v vodenje lokala, da bi vsaj skrbel za program, organiziral koncerte. Želja je seveda tudi nadaljevati skupno pot z Eskobarji, letošnje poletje bo poleg dela v društvu polno tudi s koncerti skupine Lisjaki. Naredil sem tudi nov jazz kvartet v Ljubljani, s katerimi bomo igrali stari swing,  vsake toliko časa si zaželim še vedno malo več pozornosti, ki sem jo vajen iz časa solo kariere. Tako da ne zapiram nobenih vrat in spet se bom vrnil k tehtnici in videl, kaj bo zmagalo.

 

Nina Ločniškar