Ko je na prvem mestu še vedno mama.
Otrok za zdrav osebnostni in čustveni razvoj potrebuje varen in zdrav odnos z mamo. Pri tem imamo v mislih njeno zaznavanje in zadovoljevanje njegovih fizičnih in čustvenih potreb, izkazovanje sočutja in spodbujanja na poti v samostojnost. Za fantka je mama tudi model ženske, ki ga močno zaznamuje pri izbiri življenjske sopotnice v odrasli dobi.
Odgovor na to, zakaj se nekateri odrasli moški ne zmorejo čustveno ločiti od svoje mame in ne čutijo notranje čustvene avtonomije, moramo poiskati v njihovem otroštvu. Tam bomo našli skrito čustveno zlorabo, ki se je moški velikokrat niti ne zavedajo v polnosti.
Čustveno neizpolnjujoč partnerski odnos med mamo in očetom je najpogostejši razlog za to, da mama pretirano naveže svojega sina nase. Velikokrat so v takih družinah prisotni nasilje ali zlorabe in/ali različne vrste odvisnosti, najpogosteje alkoholizem. Žena se počuti osamljeno, razočarano in hrepeni po čustveni bližini. Slednje ne dobi od partnerja, zato lahko vse to nezavedno začne iskati pri sinu. V ospredje tako pridejo mamina čustva in potrebe. Deček žrtvuje svoj čustveni razvoj za to, da bo dal mami tisto, kar potrebuje. Fantku lahko taka pozornost na začetku ustreza, saj ima pri mami posebno mesto. Vedeti pa moramo, da je zanj to veliko breme, ki ga ne zmore nositi, zato izgublja stik s svojimi potrebami in čustvi, ki jih ne zmore izraziti v polnosti. Na eni strani je razpet med občutkom lojalnosti do mame, medtem ko na drugi strani čuti do nje jezo, ki si je ne upa izraziti. Tako postaja vedno bolj ustrežljiv in se težko postavi zase. Vir njegove vrednosti ni znotraj njega samega, kar bi mu dolgoročno pomagalo postajati vedno bolj samostojen in avtonomen, ampak je vezan v odnos z mamo, ki ga s tem na svojstven način »priveže« nase.
Tak fantek ima lahko kasneje v življenju kot odrasel moški veliko težav v partnerskem odnosu. Njegov pogled na intimne odnose je popačen, saj ga je strah čustev in bližine, ker so bila njegova čustva v preteklosti zlorabljena. Občutja, ki se prenašajo iz odnosa z mamo v odnos s partnerico, niso zdrava in lahko dolgoročno resno škodujejo intimnemu odnosu.
Takega moškega navadno življenjske situacije (težave v službi, različne vrste odvisnosti, ločitev, čustvene težave otrok ipd.) pripeljejo do tega, da se mora začeti soočati s samim seboj. Lahko se odloči za zavestno delo na sebi ter s tem počasi in iskreno pogleda nase in na odnose, ki so ga zaznamovali. Moški takrat ob sebi potrebuje nekoga, ki mu daje varen prostor, v katerem lahko brez obsodb govori o svojih občutkih: o jezi, strahu, bolečini, krivdi, obupu. Tako bo prihajal v stik s svojimi resničnimi potrebami, ki jih je moral kot deček globoko zakopati vase. Učil se bo sprejemanja, ljubezni do sebe ter vzpostavljati ravnovesje med avtonomijo in odnosi z drugimi ljudmi. To je proces z vzponi in padci, vendar prinaša tudi veliko lepega. Na prvem mestu občutek lastne svobode, avtonomije, ki je osnova za gradnjo zdravih in zadovoljujočih odnosov v odrasli dobi!
Če je čustveni razvoj fantka zdrav, bo v odrasli dobi dosegel notranjo čustveno avtonomijo, kar pomeni, da se bo na čustveni ravni lahko osamosvojil od svojih staršev. To ne pomeni, da bo z njimi prekinil stik, ampak da bo zmogel prepoznati svoje potrebe in čustva, postaviti zdrave meje in se zaščititi takrat, ko bo to potrebno, ter se odločati zase in svojo novo družino. Znal bo prevzemati odgovornost za svoje življenje in bo ostal zvest svojim osebnim prepričanjem tudi takrat, ko bodo drugi pritiskali nanj. Pri drugih ljudeh ne bo več iskal potrditve, saj se bo znal zanesti na svojo lastno notranjo moč.
Mag. Katja Kozlovič,
zakonska in družinska terapevtka ter izvajalka igralne terapije za otroke
