Divji prašiči predstavljajo osrednji vir okužbe, pri čemer bolezen večinoma poteka brez kliničnih znakov. Pomembno je poudariti, da bolezen ni nevarna za ljudi. Mesojede živali se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča.
Pri psih je potek bolezni hitrejši, pri čemer običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Na žalost ni zdravljenja za to bolezen, in smrtnost doseže 100 %. Klinični znaki vključujejo slinjenje, zmanjšano aktivnost, živčne simptome, srbečico, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvavo drisko, mišične krče in agresivnost.
Za lastnike lovskih psov so priporočeni naslednji ukrepi:
1. Ne spodbujajte lovskih psov k fizičnemu stiku z ranjenim ali uplenjenim divjim prašičem.
2. Lovske pse naj pustijo počivati po tem, ko divjad glasno gonijo in jo uplenijo.
Za lastnike drugih psov pa se priporoča:
1. Pse imejte na povodcu med sprehodi v gozdu in naravi.
2. S tem ukrepom preprečite neposreden stik z divjimi prašiči in zmanjšate tveganje za okužbo.
