Postopek naj bi potekal v dveh fazah. Po prvotni vladni odločitvi bi bil predlog poslan v obravnavo in potrditev državnemu zboru, kar je v skladu z zakonodajo o sodelovanju Slovenske vojske v mednarodnih misijah.
Slovenija se s tem pridružuje več evropskim državam, ki so že napovedale ali izvedle napotitve na največji otok na svetu. Francija je na Grenlandijo poslala 15 vojakov, Nemčija 13, Švedska tri častnike, Norveška dva vojaka, Finska dva častnika, Nizozemska enega mornariškega častnika, Združeno kraljestvo pa enega častnika. Poljska sodelovanje zavrača, Estonija pa je izrazila pripravljenost za sodelovanje ob uradnem povabilu.
Krepitev vojaške prisotnosti poteka v okviru Natove misije Arktična vzdržljivost, katere namen je povečati stabilnost in varnost v strateško pomembni arktični regiji. Razmere so se dodatno zaostrile zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki znova poudarja, da Združene države Grenlandijo potrebujejo za svojo nacionalno varnost.
Trump trdi, da ima Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje znotraj Kraljevine Danske, le dve možnosti: bodisi ameriško zaščito bodisi izpostavljenost rusko-kitajskemu vplivu. Te izjave so v Evropi sprožile zaskrbljenost in pospešile razprave o večji evropski odgovornosti za varnost v regiji.
