Kako v občino privabiti mlade in jim omogočiti, da si v njej ustvarijo prihodnost? To vprašanje je na torkovem soočenju piranskih županskih kandidatov zastavil eden od obiskovalcev. Prof. dr. Vlado Malačič s Fakultete za pomorstvo in promet je opozoril na staranje prebivalstva in brezposelnost ter poudaril, da mladi poleg stanovanj potrebujejo tudi delo.
Vprašanje je še posebej aktualno ob najnovejših podatkih o brezposelnosti v slovenskih občinah. Preverili smo, kakšne so razmere v Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu ter kaj kažejo podatki o zaposlovanju mladih.
Piran na 22. mestu med 212 slovenskimi občinami
Po podatkih za leto 2025 je stopnja registrirane brezposelnosti v Piranu znašala 7,1 odstotka, kar je 2,1 odstotne točke nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo pet odstotkov. Piran se je tako med 212 slovenskimi občinami uvrstil na 22. mesto po višini brezposelnosti.
Med preostalimi občinami slovenske Istre je bila stopnja najvišja v Ankaranu, kjer je znašala 5,9 odstotka, sledil je Koper s 5,5 odstotka. Edina občina pod državnim povprečjem je bila Izola s 4,9 odstotka.
Razlika med Piranom in Izolo je znašala 2,2 odstotne točke.
Na državni ravni je najvišjo stopnjo brezposelnosti beležila Osilnica s 14,6 odstotka, najnižjo pa Gorenja vas – Poljane z 1,3 odstotka. Slovenija je sicer v primerjavi z letom 2022, ko je stopnja brezposelnosti znašala 7,2 odstotka, zabeležila občutno izboljšanje.
Brezposelnost mladih v Piranu: januarja več kot deset odstotkov, avgusta manj kot pet
Še posebej zanimiv je pogled na podatke o registrirani brezposelnosti mladih, starih od 15 do 29 let.
Januarja 2026 je bila stopnja brezposelnosti v tej starostni skupini v Piranu kar 10,24-odstotna, kar je bilo največ med štirimi občinami slovenske Istre in precej nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 7,81 odstotka.
V Kopru je bilo takrat brezposelnih 8,26 odstotka mladih, v Ankaranu 6,42 odstotka, v Izoli pa 6,01 odstotka.
Do avgusta se je slika precej spremenila. V Piranu je stopnja brezposelnosti mladih upadla na 4,79 odstotka, v Ankaranu na 4,32 odstotka, medtem ko je v Kopru znašala 5,76 odstotka, v Izoli pa 5,60 odstotka.
V vseh štirih občinah je bila tako avgusta stopnja brezposelnosti mladih nižja od slovenskega povprečja, ki je znašalo 6,31 odstotka.
Še izrazitejše razlike so bile v Piranu pri najmlajši starostni skupini, od 15 do 24 let. Januarja je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 15,77 odstotka, avgusta pa le še 4,96 odstotka.
Tako izrazita nihanja odpirajo vprašanje vpliva sezonskega zaposlovanja, predvsem v turizmu in gostinstvu. Vendar podatki sami po sebi še ne dokazujejo, da je zmanjšanje brezposelnosti posledica turistične sezone ali da gre pretežno za začasne zaposlitve.
V Piranu tudi najnižja stopnja delovne aktivnosti
Razlike med občinami se kažejo tudi pri stopnji delovne aktivnosti, ki meri delež delovno aktivnih med prebivalci v delovni starosti.
Leta 2025 je bila ta v Piranu 67,9-odstotna, kar je manj od slovenskega povprečja, ki je znašalo 69,7 odstotka.
V Kopru je stopnja delovne aktivnosti znašala 70,6 odstotka, v Izoli 70,5 odstotka, v Ankaranu pa 69,4 odstotka.
Piran je imel tako med štirimi občinami hkrati najvišjo stopnjo brezposelnosti in najnižjo stopnjo delovne aktivnosti.
Starejše prebivalstvo in nižje plače
Podatki dobijo dodatno težo ob pogledu na starostno sestavo prebivalstva, o kateri smo na OBALAplus že poročali.
V Piranu je bilo leta 2026 starejših od 65 let 27,2 odstotka prebivalcev, v Izoli 26,9 odstotka, Ankaranu 26,3 odstotka in Kopru 23,3 odstotka. Slovensko povprečje je znašalo 22,5 odstotka.
Piran je tako med štirimi občinami izstopal tudi po najvišjem deležu starejših prebivalcev.
Razlike so opazne še pri plačah. Po podatkih za avgust 2026 je povprečna mesečna neto plača v Piranu znašala 1.488 evrov, v Izoli 1.646 evrov, Kopru 1.672 evrov in Ankaranu 1.810 evrov.
Piran je imel torej med štirimi občinami najnižjo povprečno neto plačo, obenem pa najvišjo stopnjo brezposelnosti.
Kaj so o novih delovnih mestih povedali županski kandidati?
Vprašanje zaposlovanja mladih je na torkovem predvolilnem soočenju odprlo tudi razpravo o prihodnjem gospodarskem razvoju občine Piran.
Aktualni župan Andrej Korenika je poudaril prizadevanja za podaljšanje turistične sezone in izpostavil obrtno cono Dragonja, ki naj bi ponudila nova delovna mesta.
Žarko Sajič je prav tako opozoril na potrebo po podaljšanju turistične sezone in poudaril pomen terciarnih dejavnosti.
Meira Hot je menila, da se je občina preveč podredila turizmu in da bi bilo treba spodbujati tudi druge oblike gospodarstva.
Peter Bastjančič je med predlogi za gospodarski razvoj izpostavil soline, ki bi po njegovem mnenju lahko ponovno postale pomemben gospodarski temelj.
Robert Smrekar je poudaril potrebo po iskanju ustrezne oblike trajnostnega turizma, ki bi bila prijazna do občanov, Anja Guzej pa je opozorila na pomen privabljanja mladih družin, zagotavljanja stanovanj in izboljšanja prometnih povezav.
Podatki tako odpirajo širše vprašanje prihodnosti občine. Ne le, kako zmanjšati brezposelnost, temveč tudi, kako zagotoviti dovolj raznovrstnih in dolgoročnih zaposlitvenih možnosti, da bodo mladi v Piranu lahko živeli in delali vse leto.
