Potem ko je Direktorat za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor objavil predlog spremembe državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, ki bi omogočil gradnjo vzporednega, levega tira ter ukinil obstoječo železniško progo med Koprom in Prešnico, se je župan Mestne občine Koper Aleš Bržan sestal s Komisijo za spremljanje gradnje drugega tira Divača–Koper in nekaterimi primorskimi poslanci. Srečanja so se udeležili mag. Tamara Kozlovič, Robert Janev, Aleksander Prosen Kralj, Andreja Živic in Felice Žiža.
“Primorske poslanke in poslance sem povabil na delovni sestanek na temo drugega tira predvsem zato, ker mislim, da smo poslali naše poslance v Ljubljano, da zagotovijo nekaj projektov. Med njimi so zagotovo železnice – drugi tir, ceste in vodooskrba. Na temo drugega tira moram povedati, da sem kar zadovoljen z vsaj delnimi rezultati. Skrajšali smo roke za izvedbo prvega tira, krajšali so se roki za izvedbo levega oziroma drugega drugega tira,” je po sestanku v izjavi za javnost dejal Bržan in dodal, da če gre vse po načrtih, se bodo postopki začeli leta 2026, vsi pa po njegovih besedah stremijo k temu, da bi se dela začela takoj po zaključku izgradnje enega drugega tira.
Županova komisija za spremljanje gradnje drugega tira se zavzema za izpeljavo namere vlade, ki jo je ob odprtju viadukta Vinjan potrdila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, in sicer da se gradnja dvotirne proge začne že v letu 2026. »Začetek del leta 2026 bi pomenil neprekinjeno delo izvajalcev, s tem pa znatne prihranke pri organizaciji gradbišč. Obstaja namreč utemeljena bojazen, da bo s potencialnim odmikom od tega datuma investicija bistveno dražja od pričakovanih 300 milijonov evrov,« meni predsednik županove komisije Jadran Bajec.
Bržan za pohitritev postopkov
Za pohitritev postopkov se zavzema tudi župan Bržan, saj je izvedba projekta dvotirne proge Divača–Koper za Mestno občino Koper bistvenega pomena: »Levi tir je za našo občino pomemben tako z gospodarskega in okoljskega vidika kot tudi zaradi trajnostnega in sonaravnega razvoja velikega dela koprskega podeželja. Naselja Podpeč, Rakitovec, Zazid, Krtina, Hrastovlje, Dol so ohromljena, pod velikim demografskim in razvojnim pritiskom. Ukinitev obstoječe proge med Koprom in Prešnico bi tem naseljem dala možnost razvoja, denimo v smeri trajnostnega turizma.«
Ministrstvo za naravne vire in prostor naj bi državni lokacijski načrt vladi v sprejem predložilo oktobra letos, kar je po prepričanju Komisije za spremljanje gradnje drugega tira Divača–Koper skrajni rok, ki omogoča začetek gradnje levega tira v letu 2026. Na današnjem sestanku so tako primorski poslanci podprli prizadevanja župana in komisije po pohitritvi postopkov za sprejem državnega lokacijskega načrta, hkrati pa se zavzeli za čimprejšnji sprejem Zakona o drugem tiru, ki bi poleg definiranja investitorja za gradnjo dvotirne proge določil tudi načine financiranja in upravljanja.
Danes je vseh devet koalicijskih primorskih poslancev dalo poslansko pobudo, da se obstoječo železniško progo, ko bo vzpostavljen drugi tir, spremeni v kolesarsko progo. Več o tem poslanka Gibanja Svobode, Tamara Kozlovič:
Devet primorskih poslancev pa je Vladi Republike Slovenije poslalo poslansko pobudo, s katero pozdravljajo izbiro “variante 2” za najustreznejšo pri pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper. Ta predvideva umestitev vzporednega tira k trasi nove železniške povezave med Divačo in Koprom ter opustitev obstoječe železniške proge na odseku ENP Dekani (Koper)–Prešnica. Na navedenem odseku opuščene železniške proge je predvidena izgradnja kolesarske poti.
V poslanski pobudi poslanci pozivajo vlado, da se v državni prostorski načrt za spremembe lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper in v novelo Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom doda tudi zaveza, da mora upravljavec železniških tirov v enem letu po začetku obratovanja dodatnega vzporednega tira od cepišča Prešnica do Dekanov odstraniti tirno ter drugo infrastrukturo, pristojno ministrstvo pa leto dni po tem vzpostaviti daljinsko kolesarsko povezavo in določiti njenega upravljavca. Primorski poslanci v pobudi vladi tudi predlagajo, da najkasneje v šestih mesecih po začetku obratovanja dodatnega vzporednega tira stavbe železniških postaj Rižana, Dol pri Hrastovljah in Črnotič s pripadajočimi funkcionalnimi površinami prenese v last in upravljanje bodočemu upravljavcu nove infrastrukture, najverjetneje Mestni občini Koper, za namene spremljajočih vsebin in obogatitev turistične infrastrukture.
Poslansko pobudo so podpisali mag. Tamara Kozlovič, Robert Janev, Andreja Živic, Aleksander Prosen Kralj, Uroš Brežan, dr. Mirjam Bon Klanjšček, dr. Matej Tašner Vatovec, mag. Meira Hot in Felice Žiža.
