Krize, ki vsakih nekaj let pretresajo svet, so priložnosti za razmislek. Za razmislek o tem, kaj lahko delamo drugače. So učna ura, na kateri lahko uvidimo vse naše neumno početje in njegove posledice. Klasično učenje na napakah, ki pa je praviloma drago, a ta strošek je v resnici nizek v primerjavi s škodo, ki nastane pri ponavljanju enih in istih napak. Tu pa se pojavijo težave. Zdi se namreč, da se je človeštvo iz lastnih neumnosti naučilo bolj malo. Tako smo finančno krizo leta 2008 reševali s kupi poceni denarja in istimi monetarnimi mehanizmi, ki so to krizo ustvarili. Ekološko krizo rešujemo tako, da vozimo avtomobile na električno energijo, ki pa je povečini pridobljena iz premoga. Nenazadnje želimo vojno v Ukrajini rešiti s pošiljkami vedno večje količine orožja in municije na bojišča. Očitni nesmisli, ki pa so se ponavljali skozi ves zgodovininski tok. Takšno »obvladovanje« kriz je neučinkovito in kratkoročno ter kmalu privede do novih podobnih ali še hujših razmer, zato je potrebno iskati in preverjati alternative in drugačne rešitve, ena od teh je uvedba univerzalnega temeljnega dohodka.