Vozniki dizelskih avtomobilov, zlasti tisti, ki prevozijo malo kilometrov in gorivo tankajo redkeje, imajo lahko v rezervoarju še poletni ali jesenski dizel. Takšno gorivo ni prilagojeno ekstremnemu mrazu in lahko povzroči resne težave pri delovanju motorja. Strokovnjaki iz naftne industrije opozarjajo, da pri dizlu v resnici ne gre za zmrzovanje, temveč za izločanje parafinskih kristalov. Ti se pri nizkih temperaturah ločijo od tekočega goriva in lahko zamašijo filter za gorivo, zaradi česar motor ne dobi več zadostne količine goriva.
Proces se začne pri tako imenovani točki motnosti, ko gorivo postane motno, kritična pa je točka filtrirnosti, pri kateri pride do dejanske zamašitve filtrov. Oba parametra sta določena z evropskim standardom EN590, vendar trgovci opozarjajo, da so laboratorijske vrednosti lahko varljive. V realnih razmerah, kjer je temperatura pri tleh in v bližini rezervoarja tudi do sedem stopinj nižja od uradno izmerjene, se težave lahko pojavijo prej, kot bi pričakovali.
V Sloveniji se zimski dizel prodaja od sredine novembra do konca februarja in mora zagotavljati filtrirnost vsaj do –20 stopinj Celzija, pišejo Slovenske novice. Premijska dizelska goriva so še odpornejša in prenesejo tudi temperature pod –30 ali celo –40 stopinj Celzija. Poleg poletnega in zimskega dizla se na črpalkah pojavljata tudi prehodni, jesenski in spomladanski dizel, ki pa v hudih zimskih razmerah ne zadoščata. Če je v rezervoarju ostal jesenski dizel, so bile težave ob zadnjih temperaturah skoraj neizogibne.
Naftni trgovci voznikom svetujejo, da ob sumu neustreznega goriva starejši dizel čim prej porabijo in natočijo zimsko ali premijsko gorivo. Uporaba zimskih aditivov je smiselna le preventivno, še preden pride do izločanja parafina, in obvezno med ali pred točenjem goriva, da se dobro premeša. Če je gorivo že »zamrznilo«, dodatki ne pomagajo več, edina rešitev pa ostaja segrevanje vozila v topli garaži.
Na udaru tudi električni avtomobili
Tudi električna vozila v mrazu niso brez težav. Litij-ionske baterije so občutljive na nizke temperature, saj se kemijski procesi v celicah upočasnijo. Posledično se zmanjša razpoložljiva kapaciteta baterije, pade moč in podaljša čas polnjenja. Pri zelo nizkih temperaturah ne deluje niti rekuperacija energije, ki sicer omogoča zaviranje z motorjem.
Sodobni električni avtomobili imajo sisteme za toplotno upravljanje baterije, vendar ti porabljajo energijo, kar dodatno zmanjšuje doseg. V praksi lahko pri –20 stopinjah električno vozilo izgubi od 20 do 40 odstotkov dosega v primerjavi z vožnjo pri prijetnih 20 stopinjah Celzija. Avtomobil, ki sicer prevozi 400 kilometrov, lahko v takšnih razmerah doseže le še 240 do 320 kilometrov, pri čemer dodatno energijo porabi tudi ogrevanje potniške kabine.
Mraz vpliva tudi na hitrost polnjenja. Hitri polnilniki lahko ob zelo hladni bateriji najprej omejijo moč ali pa vozilo energijo najprej porabi za segrevanje baterije, preden omogoči hitro polnjenje. Gre za zaščitni mehanizem, ki preprečuje poškodbe baterijskih celic.
Strokovnjaki voznikom v zimskih razmerah svetujejo, naj vozila, če je le mogoče, parkirajo v garažah ali zaprtih prostorih. Pri električnih avtomobilih je priporočljivo uporabiti funkcijo predgretja baterije, če jo vozilo omogoča, ter naj polnjenje izvajajo ponoči z zmernejšimi tokovi. Pravilna priprava vozila na mraz lahko namreč pomeni razliko med brezskrbno vožnjo in neprijetnimi zapleti sredi zime.
