“Nehaj jokati.”
Ko otroku, ki je vznemirjen, rečemo to, mu sporočimo, da so njegova čustva nezaželena ali napačna. Namesto prepovedi je pomembno pokazati razumevanje in mu pomagati, da se nauči prepoznati ter izraziti svoja čustva.
“Zakaj ne moreš biti kot tvoj brat/sestra?”
Strokovnjaki za vzgojo opozarjajo, da primerjanje otrok povzroča ljubosumje in občutek manjvrednosti. Vsak otrok ima svoj tempo in svoje talente, zato primerjave ne motivirajo, ampak krepijo negotovost in zavist.
“Zato, ker sem jaz tako rekel/a.”
Tak odgovor lahko kratkoročno ustavi razpravo, dolgoročno pa otroku sporoča, da njegovo mnenje ni pomembno. Bolje je razložiti razloge za odločitev in otroka vključiti v pogovor o mejah in pravilih.
“Nikoli nič ne narediš prav.”
Psihologi opozarjajo, da takšne izjave lahko močno porušijo otrokovo samospoštovanje. Namesto da kritiziramo otroka kot osebo, se je bolje osredotočiti na vedenje in ga spodbuditi, naj poskusi znova.
“Pomiri se!”
Čeprav staršem včasih zmanjka potrpljenja, ta fraza redko prinese dejanski mir. Otrok v takšnem trenutku potrebuje zgled odrasle osebe, ki ostane mirna, ne pa dodatnega pritiska ali ukaza.
“Sram te bodi.”
Strokovnjaki za razvoj otrok poudarjajo, da sram vzbuja občutek krivde, ne pa odgovornosti. Namesto da otrok začuti, da je »slab«, mu moramo pomagati razumeti, zakaj je bilo določeno vedenje neprimerno in kako ga lahko popravi.
Premišljena izbira besed ne pomeni popuščanja, temveč spoštovanje in razumevanje. Prav to pa otrokom pomaga, da odrastejo v samozavestne in empatične osebe.
