»Glavni dejavnosti sta bili nekoč morje in soline. Vsak april je bil Piran skoraj prazen, ker so vsi odhajali delat v soline,« se spominja 73-letna Portorožanka Maria. Solinarji so se v Sečoveljske soline odpravljali že okoli tretje ure zjutraj, medtem ko so ribiči na morje odhajali ponoči, tako kot nekateri še danes. V času polne lune ribolova praviloma ni bilo, od novembra do aprila pa je potekal lov na ribe selivke z vlečnimi mrežami.
Spomini na čas, ko sta življenje ob morju narekovala ribištvo in solinarstvo, so zaznamovali tudi odprtje razstave Ševoli v mrežah – tradicionalni lov na ciplje in akvareli jadranskih rib, ki je od 16. junija do 18. septembra na ogled v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu.
Ko so se jate približale Portoroškemu zalivu, so jih ribiči s čolni obkrožili, nato pa ujeli v veliko mrežo. Ko je bil ulov zbran, so mrežo skupaj z ribami potegnili proti obali, kjer se je delo nadaljevalo. Lov na ciplje je bil nekoč eden najbolj prepoznavnih prizorov življenja ob morju in pomemben vir zaslužka za številne družine na območju Pirana in Portoroža.
Skrbno zasnovana razstava, ki so jo pripravili dr. Nadja Terčon in kustosinja Veronika Bjelica v sodelovanju z Vinkom Oblakom, je prva razstava na našem območju, posvečena lovu na ciplje.
»Ciplji niso le v mrežah, temveč tudi v naših spominih,« je ob odprtju razstave povedala dr. Nadja Terčon. Kot je poudarila, takšnega načina lova niso poznali ne v Izoli ne v Kopru, medtem ko je imel lov na ciplje v Piranu in Portorožu posebno mesto v lokalni tradiciji. Prav tam so izdelovali posebne mreže za lov na ciplje in dosegali bogate ulove, ki so včasih znašali tudi več ton rib.
»Ideja za razstavo se je rodila konec lanskega poletja. Ker nismo želeli ponavljati zgodb, smo se odločili, da v ospredje postavimo ciplje, ki so tesno povezani z našim morjem. Tako smo skozi razstavo povezali obmorski prostor, piransko ribiško tradicijo, lov na ciplje in mreže, ki so bile nepogrešljiv del tega načina življenja,« je pojasnila.
Razstava je razdeljena na tri vsebinske sklope. Prvi je posvečen lovu na ciplje ter obiskovalcem predstavlja njegovo zgodovino, zanimive podatke, dokumentarne fotografije in pričevanja ribičev, ki jim je ribolov z mrežami pomembno zaznamoval življenje.
Drugi sklop je namenjen prav mrežam, ki so bile nepogrešljiv del te ribiške tradicije.
»Marsikdo si predstavlja, da ribič preprosto vzame mrežo in gre na morje. V resnici pa je v ozadju veliko znanja in podrobnosti. Če želi ujeti določeno vrsto rib, mora izbrati tudi pravo vrsto mreže,« pojasnjuje etnologinja in kustosinja Veronika Bjelica.
Dodaja, da je bilo prav raziskovanje mrež eden največjih izzivov pri pripravi razstave.
»Pri tem sem imela veliko pomoč Vinka Oblaka, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem ribištva, pa tudi Paola Decarlija, nekdanjega ribiča iz Sesljana, ki o mrežah ve izjemno veliko,« je povedala.
V Monfortu so na ogled različne vrste mrež, ki pričajo o spretnosti in znanju nekdanjih ribičev ter o pomenu, ki ga je imel lov na ciplje za obalno prebivalstvo.
Tretji sklop predstavljajo akvareli beneškega slikarja Luigija Divarija, ki s svojimi deli obiskovalca popeljejo v svet morja, ribištva in življenja ob obali ter razstavi dodajo tudi umetniško dimenzijo.
