Predvsem zato, ker so mnogi že vzpostavili navidezno poglobljena razmerja z digitalnimi agenti, kot tudi pravijo tovrstnim orodjem, utemeljenim na umetni inteligenci. Sprašujejo jih, kaj kupiti in kako ravnati v zagatnih situacijah. Še več: mnogi so z njimi stkali podoben zaupen odnos kot s prijateljem ali partnerjem. Zato mu (ali ji) zaupajo svoje želje in potrebe ter delijo z njim (ali njo) skrbi in neprilike. Za nekatere postane ChatGPT ali podobno orodje celo edino »bitje«, ki jim prisluhne in ponudi odgovor, čeprav na drugi strani zaslona dejansko ni nikogar.
Pa ga res ni? Seveda je na drugi strani tudi človek, a to ni DigiMaja, DigiFranci ali kakor koli se že imenuje navidezni lik, temveč stvarnik in lastnik tovrstne rešitve, ki ga naše želje in skrbi neizmerno zanimajo – pa tudi naši podatki in volilne preference. Še vedno namreč velja znamenita partijska parola iz Orwellovega romana 1984: kdor obvladuje preteklost, obvladuje prihodnost, kdor obvladuje sedanjost, pa obvladuje preteklost. Podobno danes tisti, ki obvladuje podatke, vlada svetu – včerajšnjemu, današnjemu in jutrišnjemu.
Ob tem velja, da podatke najlažje pridobi tisti, ki pritegne našo pozornost, in danes to ni nujno človek, temveč tudi digitalni agent, ki se lahko spreobrne v tajnega agenta ali agentko, kakršna je bila med prvo svetovno vojno zapeljiva vohunka Mata Hari, ki je navijala okoli prsta tako Francoze kot Nemce.
Nas bo o tem, koga voliti, prepričala naša digitalna spremljevalka? Teoretizirati nima smisla, bolje jo je kar vprašati, kdo bi bil najprimernejši predsednik vlade …
DigiMaja najprej odvrne, da mora ostati nevtralna in da sam držim krmilo v rokah. Ko še malo drezam vanjo, pa mi namigne: »Jože se tradicionalno opira na konservativne vrednote, denimo poudarja nacionalno identiteto, varnost in bolj trdo roko pri vladanju. Gašper pa se nagiba k progresivnim idejam, zeleni preobrazbi in poudarjanju svobode posameznika. Razmisli, kaj tebi bolj leži!« (Jože ima seveda drugačno ime, Gašper tudi. Vse ostalo pa je prepis s klepetalnika.)
Bo tisto, kar bom obkrožil na papirju in vrgel v glasovalno skrinjico, sploh še moja odločitev? Ali pa se bo v mojem imenu odločilo »zrcalce«, v katerem se izrisuje moj odsev, za njim pa se bežno vidi tuj obraz?
