8. februar je praznik slovenske kulture od leta 1945, leto pozneje je postal državni praznik, leta 1991 pa še dela prost dan.
Pomen Prešerna
France Prešeren (1800–1849) ni bil le izjemen pesnik, temveč tudi eden ključnih oblikovalcev slovenske kulturne samozavesti. S svojo poezijo je slovenski jezik povzdignil na raven evropskih literarnih jezikov in mu dal umetniško težo, ki je presegla čas in prostor. Njegova Zdravljica, katere sedma kitica je danes slovenska državna himna, poudarja vrednote svobode, miru in sožitja med narodi – vrednote, ki so še danes izjemno aktualne.
Prešernovi nagrajenci
Osrednji dogodek ob kulturnem prazniku je vsakoletna podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj za dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.
Prešernovi nagradi za življenjsko sta na sinočnji prireditvi v Cankarjevem domu prejela plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Sašo Mächtig.
Nagrado Prešernovega sklada za pomembne dosežke zadnjih treh let so prejeli skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak.
Številne prireditve
Poleg tega v teh dneh po vsej državi potekajo številni kulturni dogodki: muzeji, galerije in kulturne ustanove odprejo vrata brezplačno, organizirajo se literarni večeri, koncerti, gledališke predstave in razstave.
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku bo ob 13. uri v Vrbi, Prešernovem rojstnem kraju, v Kranju pa bo potekal tradicionalni Prešernov smenj, ki ga bosta popoldne obiskali tudi predsednica republike in ministrica za kulturo
