Potapljač in raziskovalec podvodnih reliktov Danijel Germek je kot otrok slišal zgodbo o ladji Virginia, ki jo je med prvo svetovno vojno potopila avstrijska podmornica U-12. Pred leti je ugotovil, da med potapljači in ribiči ta zgodba ni znana in nihče ne pozna njenega položaja brodoloma ali stanja razbitine. Začel je iskati ostanke grškega parnika Virginia in jih določil pet navtičnih milj severozahodno od Savudrije, na položaju, ribičem znanim pod imenom ladja Palermo. Tako se je začelo njegovo iskanje pravih imen in zgodb o brodolomih.
Kako poteka vaše delo in kakšna so pravila?
Raziskujem arhivska gradiva in z digitalizacijo arhivskih fondov ter starih časopisov postaja raziskovanje vedno bolj obsežno in hitro. To zajema Lloydove registre, tržaške pomorske letopise, arhivska gradiva pristaniške kapitanije Piran in tako dalje. Veliko podatkov pridobim iz tržaškega dnevnika L’Osservatore Triestino, ki je obsežno pokrival vse mogoče pomorske dogodke. Pri delu na terenu oziroma pod vodo pa se izvaja fotodokumentacija in meritev ostankov.
Koliko potopljenih ladij je po vaših podatkih v slovenskem morju in koliko ste jih raziskali?
Od sredine 19. stoletja in do prve polovice 20. stoletja se je na vzhodni obali Jadranskega morja zgodilo več kot 1600 ladijskih brodolomov. Pod drobnogled sem vzel obdobje od napoleonskih vojn do 1945. Takrat je nastalo pri nas največ razbitin. Večina je bila povezana z razvojem Trsta in tržaškega pristanišča.
Raziskal sem jih več kot trideset, na novo pa odkril dve, a na to morate gledati kot na sodelovanje znotraj širše ekipe. Podatkovno si pomagamo z Danielom Frko iz Kraljevice in z Danilom Pelegrinijem iz Benetk ter Nereom Kastellijem iz Trsta. V veliko pomoč mi je tehnična knjižnica in slikovni arhiv društva Aldebaran v Trstu. Tehnično mi pomaga Gregor Verč s svojim časom in sonarjem. Pod vodo je z menoj večinoma sopotapljač Sergej Moško.
Kdaj je na tem območju potonila zadnja ladja in kdaj jih je potonilo največ?
Če štejem še sestreljena letala, je največ brodolomov pri nas povzročila druga svetovna vojna.
Katera zgodba potopljene ladje vas je najbolj prevzela?
Vsak brodolom ima svojo tragično zgodbo. Vsi poznamo prekooceanko Rex, ki ji je Pomorski muzej Sergej Mašere iz Pirana namenil obsežno monografijo. Trenutno se bolj posvečam lesenim prekooceankam iz obdobja jader. Tu bi omenil zgodbo bakarske trojambornice Marija Andrina (Stojanov bark). Njena posadka je decembra 1890 priplula z Jamajke v Trst in se tu tri dni borila proti orkanski burji ter vdoru vode, dokler se ni potopila pred Izolo.
Potem imamo še večjo trojambornico, črnogorsko navo Milka Dobrota, ki je bila nova in je s spočito posadko krenila iz Trsta na Irsko, a ji decembrska noč 1869 ni omogočila več kot prehod mimo Pirana. Sredi noči jo je potopila nevihta pred Savudrijo.
Kaj je namen vaše doktorske disertacije?
Pišem raziskavo o podvodni arheologiji z namenom ustvariti katalog razbitin na vzhodnem delu Tržaškega zaliva. Namen je predstavitev in popularizacija podvodne kulturne dediščine, ki zajema obdobje od 1800 do 1945. Trenutno večina razbitin in ostankov na dnu vzhodnega Tržaškega zaliva nima svojega pravega imena, njihove zgodbe so večinoma neznane. Posledično jih širša javnost ne obravnava kot del kulturne dediščine, ki jo je potrebno varovati, ali kot zgodovinsko dobrino, ki bi jo ohranjali tudi zaradi okoljskega in naravoslovnega pomena. Njihov obstoj je najbolj znan športnim in poklicnim ribičem. V raziskavi bom predlagal sedem najdišč, na katerih lahko ustvarimo program nadzora in spremljanja (monitoring) stanja ohranjenosti oziroma degradacije. Predstavil bom možnost stvaritve dveh podvodnih arheoloških parkov.
Izdelujete tudi makete potopljenih ladij?
Ravnokar smo v začetku junija z nemškim raziskovalcem Holgerjem Bussom izdelali fotogrametrijo in 3D model največje lepotice pri nas. Gre za parnik Gilda, ki je bil v lasti družine Cosulich in je 1915 naletel na mino pri Savudriji. Razbitina je po svoji razvejanosti in bogastvu življenja privlačna za športne ribiče in potapljače. Ostanke ladje razjeda korozija in se počasi spreminjajo v koralni greben. Ta 3D model bo tako služil bodočim raziskavam in monitoringu.
S čim se trenutno ukvarjate?
Sedaj organiziram nekaj transferjev jadrnic v Turčijo in imam nekaj čarterskih plovb po Jadranu, julij je takšen mesec. Ko bom prost, bom vzel potapljaško opremo za kakšno novo pot v naše enkratno morje.
