DEKAN ŽELI POVEČATI DRUŽBENO VLOGO FAKULTETE PRI REŠEVANJU VPRAŠANJ NA PODROČJU POMORSTVA IN PROMETA

IZR. PROF. DR. PETER VIDMAR JE DEKAN FAKULTETE ZA POMORSTVO IN PROMET (UNIVERZA V LJUBLJANI) ŽE SKORAJ DVA POLNA MANDATA. V TEM ČASU SE JE NA FAKULTETI MARSIKAJ PREMAKNILO NA BOLJŠE, DOPOLNILI SO SE ŠTUDIJSKI PROGRAMI, PRENOVILI SO PREDAVALNICE IN LABORATORIJE, NAJVEČJI USPEH PA JE IZGRADNJA POMOLA IN NAMESTITEV OPREME ZA USPOSABLJANJE
POMORŠČAKOV.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Ker se kmalu pričenja že njegov tretji mandat na fakulteti, smo se z njim pogovarjali tudi o načrtih za prihodnost.

Na čelu fakultete ste že skoraj dva mandata. Kaj se je v tem času spremenilo?

Menim, da je potrebno fakulteto voditi po načelu kontinuitete z relativno majhnimi pretresi. Fakulteto sestavljamo predvsem ljudje, zato je vodenje upravljanje s potenciali zaposlenih. Moja želja od nastopu mandata je bila, da vsakemu profesorju in asistentu dam možnost osebnega razvoja ter da vsak doprinese k skupnemu razvoju fakultete. Menim, da je to vzpodbudilo sodelovanje med profesorji in oblikovanje raziskovalnih teamov, kar se pozna pri uspešnem raziskovalnem delu, povečanju objav v znanstvenih publikacijah ter pridobivanju nacionalnih in evropskih projektov. Rezultate raziskovalnega dela uspešno prenašamo v prakso ter izpostavljamo ugled Fakultete za pomorstvo in promet kot ključno izobraževalno in raziskovalno institucijo, ki promovira in podpira razvojno najbolj pomembno gospodarsko panogo na obali, pomorstvo, promet in logistiko.

Na katero investicijo ali projekt ste še posebej ponosni?

Investicije v osnovna sredstva na Fakulteti potekajo kontinuirano, tako da smo v zadnjih letih uspeli prenoviti še zadnje predavalnice in laboratorije. Čeprav delujemo v stavbi, ki je bila zgrajena v 60-ih, lahko delamo v novih in sodobnih prostorih z najnovejšo pedagoško in raziskovalno opremo. Najbolj pomembna investicije je zagotovo izgradnja pomola in namestitev opreme za usposabljanje pomorščakov, ki je zahtevala izjemen napor pri uresničitvi. Pomen pridobitve te opreme je izjemen tudi za srednjo šolo GPEŠ in za celotno slovensko pomorstvo, saj je to prva pomembna investicija, s katero tudi izven meja izkazujemo potrebo po razvoju pomorstva in pomorskega kadra.

Ali ste v zadnjih letih dopolnjevali študijski program oziroma se je kaj spremenilo?

Študijski programi se redno razvijajo in dopolnjujejo. Manjše spremembe so vsakoletne, prenove pa izvajamo na pet let. Program strojništva in navtike, ki se izvaja na Oddelku za pomorstvo, ter programa Prometne tehnologije in transportne logistike, ki se izvajata na Oddelku tehnologije prometa, posodabljamo skladno z razvojem pomorske in prometne panoge ter potrebami v gospodarstvu ter javni upravi. Z zadnjo spremembo smo v tri študijske programe vpeljali vojaški modul, ki omogoča pridobitev kompetenc za delo v Slovenski vojski. Prav tako pridobijo študentje na programih pomorstva že v sklopu študija vsa potrebna pooblastila za zaposlitev na ladji

Kako je z vpisom na fakulteto? Ali se zanimanje povečuje?

Na programih tehnologije prometa in logistike večinoma zapolnimo razpisana mesta in opažamo, da se interes za študij povečuje. V letošnjem letu smo zato na visokošolskem programu povečali število vpisnih mest. Na programih pomorstva je število študentov zadovoljivo. Na programu Navtike je študentov več, na programu Pomorskega strojništva pa nekoliko manj. Opažamo pa, da so študentje iz leta v leto boljši in je z njimi izredno lepo delati. Z investicijami v strojni laboratorij, strojno delavnico in pomorske simulatorje bomo izboljšali kakovost pedagoškega dela in s tem privabili več mladih za študij na fakulteti.

Oktobra nastopite tretji mandat kot dekan fakultete. Kateri so vaši načrti?

Poskrbeti moram, da se razvoj fakultete nadaljuje in da postanemo še bolj prepoznavni v svojem okolju. Želja je, da bi fakulteta pridobila stavbo za vzpostavitev doma za študente in gostujoče profesorje ter raziskovalce. S tem bi pomembno doprinesli tudi k razvoju Občine Piran. Želim si tudi povečati družbeno vlogo fakultete pri reševanju strokovnih in strateških vprašanj na področju pomorstva in prometa, ki so po tridesetih letih samostojne države na nekaterih področjih še vedno nerešena.