Prvih nekaj več kot 100 dni za piranskega župana zares ni bilo lahkih. Vsi, ki ga srečujemo vsake toliko časa imamo občutek, da je nakopičenih stvari ogromno in da tudi sam ne ve več, kje in kako se lotit stvari. Poleg tega so govorice o nemirih znotraj stranke vedno glasnejše. Ali bodo v času ko boste brali ta intervju stvari enake, tudi ne vemo, saj so novi konflikti med »njegovimi« zaenkrat stalnica. Bralcem bi radi še povedali, da ta intervju ni bil narejen kot klasičen intervju, ki bi nam omogočal postaviti podvprašanja na odgovore, ampak smo dobili odgovore po elektronski pošti, tako, da vam tudi ne znamo povedat ali je na njih zares odgovarjal župan sam, ali pa nekdo iz njegove okolice in kdo. Odločili smo se, da zaradi pomena, ki ga vseeno imajo odgovori, intervju objavimo.
Če vas opazujemo v zadnji tednih, bi lahko sodili, da sedaj ne razmišljate več o odstopu? Ali je bilo vaše javno razmišljanje o morebitnem odstopu vendarle le način za dosego ponovnega premisleka pri določenih akterjih?
Šlo je za neke vrste eksperiment s katerim sem želel preveriti splošno klimo v okviru občinske uprave in zunanjega okolja. Mnogi so slednje razumeli kot trenutek slabosti ali morebitnega prevelikega bremena. Še vedno sem tu in mandat nameravam izpeljati prav tako, kot smo si ga zamislili. Se pa zavedam, da se spremembe ne bodo zgodile čez noč, čeprav si slednje po številnih letih hibernacije v Občini Piran več kot zaslužimo.
Zagotovo ste si predvolilnem času predstavljali, kaj vas čaka kot župana. Katera takratna predstava o županovem delu je najdlje od resnice? Katero je bilo največje pozitivno in negativno presenečenje v času vašega županovanja?
Na prvi pogled gre za dva paralelna svetova z velikim razkorakom med željami občank in občanov ter pravnimi ali finančnimi omejitvami, s katerimi se po strokovni oceni soočiš pri uresničevanju zahtev. Najdlje od predstave, ki sem jo imel v predvolilnem obdobju, je nedvomno dojemanje javnosti o perečih problematikah. Razlika med tem, kako je situacija vidna in posledično ocenjena v širši javnosti in tistim, kar o problematiki meni stroka, je pogosto velikanska. Tu prihaja po mojem do največjega komunikacijskega šuma, saj je težko na jedrnat in kratek način opisati dejansko stanje. Še težje je zadostiti vsem, kot bi jim po svoji vesti želel. Presenečenjem v času županovanja ne morem zato več pripisati pridevnika pozitivno ali negativno, so zgolj vsakodnevni izzivi, ki zahtevajo lucidnost in preudarnost. Hitenje ni vedno ne produktivno
ne smotrno. Dobra seznanitev s problemom predstavlja ključno osnovo vsake rešitve.
Kateri projekti se vam sedaj, po 100 dneh županovanja, zdijo še realistični? (Govorimo o projektih za katere se vi odločite; predlagam pa vsaj kakšno besedo o Jernejevem kanalu, varnosti v Piranu …)
Sam si ne želim in se niti ne odločam o posameznem projektu. Nisem akter, ki bi stremel k ustvarjanju lastnih »spomenikov«. Rad imam konsenz, ki temelji na stroki, potrebah občank in občanov ter legitimni izvedbi. Želim, da občinska uprava sledi smernicam urejanja prostora, ki ne degradira naših naravnih danosti. Poudarek je na ureditvi Jernejevega kanala, ki ga s skupnimi dogovori z Ministrstvom za okolje in prostor še vedno usklajujemo in uspešno vodimo. Je pa žal treba dodati, da prihaja pri ureditvi zaradi odstopa ministra Lebna do odstopanja pri terminskih načrtih. Prizadevamo si k ohranitvi ter nujnem vzdrževanju kulturnih spomenikov, ki soustvarjajo turistično ponudbo občine ter večkrat neuspešno rešeni prometni ureditvi, ki ji bomo v mandatu zagotovo namenili zadostna sredstva za doseg epiloga oziroma ustrezne rešitve.
Kako bi ocenili sodelovanje z velikimi turističnimi podjetji v Piranu? (Ali imate občutek, da se nekateri izogibajo sestajanja z vami?)
Sodelovanje bi bilo lahko brez dvoma plodnejše. Imam občutek, da bo potrebno v to vložiti še veliko volje in časa. Se pa zadeve premikajo v pravi smeri. Ste sedaj zadovoljni s krogom sodelavcev ali menite, da bodo še potrebne spremembe? V predvolilnem času ste namreč zagovarjali evolucijo pred revolucijo. Sem zadovoljen. Ni pa realno, da bi to tematiko opisal v superlativih. S sodelavci sem ob vseh zahtevah občank in občanov, sestankih, preživel premalo časa, da bi podal dovolj objektivno oceno. Zato mi dovolite, da tako kot vsaka kadrovska zasedba tudi ta pridobi dovolj časa, da se v popolnosti uskladi in predstavi v svoji pravi luči. V nasprotnem primeru nimam nobenih predsodkov pred kadrovskimi spremembami. Lahko tudi radikalnimi!
Kje vidite največ možnosti dodatnega povezovanja obalnih občin? Ali se že odvijajo aktivnosti v tej smeri in katerih konkretnih rešitev se lahko nadejamo do konca mandata?
Gre za projekte z neposrednimi učinki na naše občanke in občane, kar velja v družbenem in tudi finančnem smislu. Razmislek gre v smeri obravnave problematike odvoza smeti, skupne redarske službe, s katero bi lahko privarčevali ogromno sredstev, ter kulturnih vsebin. V mislih imam zlasti projekt evropske prestolnica kulture 2025, s katerim bi lahko izrazito povezali vse obalne občine in širše regije.
